Portal Viva za optimalno delovanje uporablja piškotke. Ali se strinjate z njihovo uporabo?


Strinjam se     Več o piškotkih »

Skrij
< >
 

 

*** Show Paged

Hrana proti visokem krvnem tlaku in holesterolu


(stran 3 od 3)

Visok krvni tlak
Srce deluje tako, da se najprej razširi in napolni s krvjo, nato se skrči in potisne kri v aorto. Ko se srce skrči, nastane v žilah potisni, sistolični ali "zgornji", krvni tlak. Ko se srce polni, se tlak v žilah manjša in tik pred ponovnim skrčenjem srca je tlak v žilah najmanjši – ta se imenuje diastolični ali "spodnji" krvni tlak. Krvni tlak je odvisen minutnega volumna srca, to je količine krvi, ki jo srce iztisne v časovni enoti, in upora v malih arterijah na periferiji krvnega obtoka (arteriolah), ki nasprotuje temu iztisu. Večji ko je iztis, višji je krvni tlak. Večji ko je periferni žilni upor, višji je krvni tlak. Optimalni krvni tlak je nižji kot 120/80 mm Hg. Še normalen krvni tlak je sistolični krvni tlak pod 130 mm Hg in diastolični krvni tlak pod 85 mm Hg. O visokem krvnem tlaku ali hipertenziji govorimo, če je sistolični tlak 140 mm Hg ali več in diastolični krvni tlak 90 mm Hg ali več.

Holesterol
Holesterol je vosku podobna snov, ki se nahaja v vseh telesnih tkivih, v večjih količinah pa v živčnem sistemu in jetrih. V telesu nastaja v jetrih in nekaterih drugih organih, od zunaj pa ga lahko vnašamo tudi s hrano. Med s holesterolom bogate vire spadajo mlečna maščoba, jajčni rumenjaki, mastno meso, maslo itd. V krvi se holesterol nahaja kot sestavni del lipoproteinov. To so snovi, ki so sestavljene iz beljakovin in maščob.

Lipoproteini so odgovorni za transport maščob po krvi, na njihovo količino v krvi pa vpliva prehrana, telesna teža, starost, stres, zdravila in hormoni. Najbolj znana sta HDL kot dobri holesterol (angl. high density lipoprotein ali lipoprotein z visoko gostoto) in LDL (angl. low density lipoprotein ali lipoprotein z nizko gostoto) kot slabi holesterol. Lipoproteini z nizko gostoto (LDL) prenašajo holesterol od jeter do drugih delov telesa. Če je LDL holesterola v krvi preveč, se lahko začne nalagati na stene žil. Dolgoročna posledica takega nalaganja je ateroskleroza. Lipoproteini HDL pa v nasprotju z LDL prenašajo holesterol iz telesa nazaj proti jetrom, ki nato holesterol presnovijo in zmanjšujejo možnost, da bi prišlo do nalaganja holesterola na žilne stene. Pri zdravih ljudeh so ciljne vrednosti skupnega holesterola v krvi manjše od 200 mg/dcl (oziroma 5,2 mmol/l), HDL večje od 40 mg/dcl (oziroma 1 mmol/l) in LDL manjše od 100 mg/dcl (oziroma 2,6 mmol/l).

Fitokemikalije …
… so hranilne snovi, ki jih proizvajajo rastline in nas čuvajo pred številnimi zdravstvenimi težavami. Najdemo jih v različnem sadju in zelenjavi, ni pa jih mogoče najti v dodatkih k prehrani, na primer v vitaminskih tabletah. Res je, da je ravno zaradi fitokemikalij določena hrana primerna za zniževanje krvnega tlaku in ravni holesterola. 

Za varovanje srca in ožilja so dobri:

  • beta karoten, ki se nahaja v zelenem, rumenem in oranžnem sadju ter zelenjavi,
  • likopen, ki ga najdemo v paradižniku, lubenici, rdečih grenivkah ter drugem sadju in zelenjavi ter
  • alfa linolenska kislina, ki jo najdemo v olju lanenih kalčkov, soji in orehih.

Za zniževanje holesterola ali preprečevanje njegovega nastanka so dobri:

  • cinarin v artičokah,
  • kurkumin v curryju in kimlju,
  • elagična kislina v grozdju, oreščkih, jagodah, črnem ribezu, malinah in pečkah,
  • flavonoli in polifenoli v zelenem čaju in jagodičju, 
  • genisten v soji, 
  • lignan v hrani, bogati z vlakninami, semeni, zrnju in otrobi ter
  • monoterpen in limonen, ki ju najdemo v citrusih, meti, timijanu in koriandru.



Vam je �lanek v�e�?


Povezano

trstsdsd