S probiotiki nad prehranske alergije

(Foto: Diana Anđelić)

Delovanje na črevesje

Danski raziskovalec, dr. Arthur Constantijn Ouwehand, vodilni nizozemski mikrobiolog, ki se ukvarja predvsem z znanstvenim raziskovanjem delovanja in varnosti probiotikov in prebiotikov na črevesno mikrofloro in delovanje prebavil. V pogovoru za Vivo je spregovoril o zadnjih dognanjih o probiotikih in njihovem pomenu za dobro delovanje črevesja, največjega organa našega imunskega sistema, ter o možnostih prihodnje rabe probiotikov.

Doktorirali ste na področju raziskovanja interakcij med patogenimi organizmi in laktobacili, odgovorni ste za raziskave z genetsko modificiranimi organizmi v okviru »Functional Foods Forum« na Univerzi Turku na Finskem. Prav tako bdite nad raziskovalnim projektom EU and Microfunction, ki preučuje vplive probiotikov na človeško mikrofloro in delovanje prebavil. Nam lahko predstavite kakšno zanimivo študijo s tega področja?
V študiji je sodelovalo 80 nosečih mater oziroma njihovih otrok. Laktobacil GG smo dodajali prehrani nosečnic približno mesec dni pred datumom poroda. Da bi stvari še dodatno zapletli, smo v poskus vključili matere, ki so bile alergične ali pa so imele družinsko zgodovino, ker ima v tem primeru otrok približno 50 odstotkov možnosti, da bo tudi sam atopik. Povem vam, najti 80 nosečnic, ki izpolnjujejo ta stroga merila, ni bila lahka naloga. Mesec dni pred porodom smo jim dodajali po 10 milijard bakterij v kapsulah, po porodu pa smo približno pol leta bakterije dodajali tudi otrokom. Nato smo ugotavljali, ali se otrocih razvija atopični dermatitis ali ne. To je bila dvojna slepa študija, tako da nihče ni vedel, ali dobiva placebo ali probiotike. Izkazalo se je, da je bilo pri otrocih in materah, ki so dobivali probiotike, 25 odstotkov možnosti za razvoj atopičnega dermatitisa, medtem ko je bil ta odstotek pri kontrolni skupini približno 50 odstotkov, kar bi tudi sicer lahko pričakovali. To pomeni, da so probiotiki prepolovili tveganje za razvoj atopičnega dermatitisa. Tveganje sicer še vedno obstaja, vendar je znatno manjše. Zanimivo je, da so te otroke opazovali po dveh in potem še po štirih letih, zdaj pa bodo opravili še sedemletno opazovanje. To je le ena klinična študija, pri kateri sem sodeloval tudi sam.

Katere so še bolezni, o katerih obstajajo dokazi, da probiotiki nanje učinkujejo?
Od zaprtja do raka. Dobro dokazane so alergije. Probiotiki zmanjšujejo tveganje za nastanek alergij. Pri mlajših otrocih z alergičnimi simptomi na mleko, ki so jim dajali hidrolizirano formulo bakterij, so simptomi po nekaj mesecih izginili.

Pri alergiji na hrano je pomemben način, kako imunski sistem prepoznava alergene, zato mora alergik naučiti imunski sistem, da se ne odziva na normalne alergene v hrani, ampak na prave patogene. Na drugi strani je pomemben del našega imunskega sistema v prebavnem traktu oziroma v črevesju. V črevesju se izloči pet gramov protiteles, torej kar 80 odstotkov, zato je to naš glavni imunski organ. To je za mnoge čudno, toda v debelem črevesju je desetkrat več bakterij kot v vsem telesu, s tem pa tudi veliko patogenov. Zato je pomembno, da sistem pravilno prepoznava in se odziva na "dobre" in "slabe" bakterije. Črevesna flora alergičnih otrok se zelo razlikuje od tiste pri zdravih otrocih. Imajo manj bifido bakterij, pa tudi te delujejo spremenjeno. Bifido bakterije pri alergičnih otrocih spodbujajo vnetje, medtem ko pri zdravem otroku vnetja zmanjšujejo.

Ali je smiselno, da zdrav človek uživa probiotike?
To je zelo pomembno vprašanje, ker je večina študij zajemala bolnike, in pri teh smo zaznali spremembe in uspeh. Toda pravi trg za probiotike so pravzaprav zdravi ljudje. To je nekaj, kar je sicer težko raziskati ko ste zdravi, ste lahko še bolj zdravi? Tega ne vemo. Sam vidim vlogo probiotikov za zdrave ljudi kot nekakšno zavarovanje danes sem zdrav, ne potrebujem probiotikov, toda kaj, če se že jutri okužim? Če bom takrat začel uživati probiotike, sem pravzaprav že zamudil. Če uživam probiotike, morda sploh ne bi prišlo do okužbe, če pa že, najbrž ne bo tako resna. To so raziskovali pri nekaterih sevih. Laktobacil GG so testirali v vrtcih. Otrokom v nekaterih vrtcih so dajali laktobacil GG in ugotovili, da imajo ti vrtci v primerjavi s tistimi, kjer otroci niso uživali probiotikov, manj dni odsotnosti zaradi bolezni in manj bolezni nasploh, poleg tega so otroci zaužili manj antibiotikov. To nas napeljuje na misel, da je pri otrocih, ki so bili sicer zdravi, uživanje probiotikov zmanjšalo pogostost obolevnosti.
Kot sem že povedal, je za zdravega človeka uporaba probiotikov nekakšna zavarovalna police za zdravje. Danes jih mogoče ne potrebujete, jutri pa boste lahko hvaležni, da ste jih uživali.

Probotike priporočajo za dolgoročno uporabo. Ali se zaradi tega trajno spremeni naša črevesna flora? Ali je to dobro?
Vaša črevesna flora se bo verjetno spremenila. Če uživate howaru bifido, se v črevesju poveča število bakterij bifido, prav tako se poveča raven laktobacilov, tako da se okolje v črevesju res spremeni. Toda to je koristno za mikrobe, za katere predvidevamo, da krepijo zdravje, in hkrati slabo za manj zaželene bakterije. To je pravzaprav cilj delovanja probiotikov. Še vedno pa se moramo zavedati, da sprememba črevesne mikroflore ni zdravstvena korist sama po sebi. Več laktobacilov kaže le na to, da se nekaj dogaja, ne pomeni pa, da boste poslej odpornejši na bolezni. Zdravstvene koristi moramo šele preiskati, odkriti. To smo že delali na sevu laktobacil GG za atopični dermatitis, ukvarjali smo se s sevom howaru bifido, ko gre za imunsko funkcijo telesa, preiskujejo pa tudi druge stvari.

Ali sev ene bakterije, na primer laktobacila GG, deluje enako pri vseh ljudeh?
Ne. Obstajajo razlike, saj smo tudi ljudje različni. Ne samo zaradi genetske raznolikosti, temveč tudi zato, ker skušamo vplivati na zdravje prek mikroflore; vsakdo ima drugačno mikrofloro, ki se razlikuje od mikroflore pri drugih posameznikih. Kot sem že dejal, lahko zmanjšate tveganje, ne morete pa ga odpraviti.

Kako dobro je raziskan mehanizem delovanja probiotikov?
Imamo nekaj zamisli, mehanizma pa ne poznamo natančno. To je seveda zelo zanimivo in pomembno. Če bi poznali mehanizme, bi lahko vedeli, zakaj en probiotik deluje v enem primeru in drugi ne. Tako bi uporabo probiotikov lahko optimizirali to je zelo težko raziskovati, čeprav trenutno prav na tem področju poteka veliko prizadevanj.

Koliko vrst bakterij je znanih in koliko jih je v množični rabi? Odkrivajo tudi kakšne nove?
V tržne namene jih je v rabi samo peščica, ki imajo zadostno dokumentacijo, o kateri se vsi strinjajo. Toda obstaja na stotine in tisoče drugih mikrobov, za katere domnevamo, da so koristni, ni pa znanstvenih dokazov v prid tem domnevam. Verjetno bodo v prihodnosti opravili te raziskave in bomo imeli večjo izbiro dobrih mikrovaruhov našega črevesja. Če si ogledamo samo howaru bifido: to je razmeroma "mlad" sev, saj so bili prvi članki o njem objavljeni leta 1999, od takrat pa njihovo število samo narašča.

Zakaj je ponudba izdelkov, ki vsebujejo probiotike, tako majhna?
To je deloma zgodovinsko pogojeno. Pred približno stotimi leti je Ilija Mečnikov dejal, da je bakterija iz jogurta dobra za zdravje, in verjetno izhaja iz tega. Vedno so obstajale zainteresirane mlekarske družbe, pa tudi laktobacili in bifido bakterija so glavni generatorji, ki jim probiotiki pripadajo ti najbolje uspevajo v jogurtovih napitkih. Toda že pri mlečnih izdelkih je izbira kar pestra; obstajajo probiotični siri, sladoledi...

Kakšnega okusa so?

Povsem normalnega. Sladoled je manj problematičen, ker se shranjuje pri nizkih temperaturah, pri kateri se dobro ohranijo tudi probiotiki, medtem ko je pri sirih težje v procesu zorenja sira morajo probiotiki preživeti približno mesec dni na razmeroma visokih temperaturah 10, 12 stopinj Celzija. Okus je lahko ovira, toda najpomembnejše je, kako se sev obnaša v izdelku. V večini primerov si želite, da bi se sev v izdelku razmnoževal, zato izdelku ni treba dodati toliko bakterij. Sladoledu je na drugi strani treba dodati stokrat več bakterij, ker se pri nizkih temperaturah ne razmnožujejo, in ker smo porabili več probiotikov, je tak izdelek tudi precej dražji. V ZDA je že več kot trideset let na trgu nefermentirano probiotično mleko sladko acifidofilus mleko z dodatkom probiotikov. Obstaja probiotični pomarančni sok, razmišljajo tudi o probiotičnem pivu. Na voljo je probiotično maslo, a tudi probiotični namazi. Na Finskem so v prodaji probiotični izdelki na osnovi ovsa. Na Švedskem poznajo probiotično mineralno vodo.

Ali so probiotiki funkcionalna hrana ali ne?

Če imajo dokumentirane dokaze o učinkovitosti na zdravje, so funkcionalna hrana. Če primerjate navaden in probiotični jogurt in je za probiotični jogurt ugotovljeno, da ima zdravstvene učinke, je to funkcionalna hrana. Toda če v jogurt zgolj dodam bakterije, zaradi tega še ne bo funkcionalen. Vsebovati mora dodatne zdravstvene koristi, o katerih obstaja dokumentacija, in sicer za točno določen sev probiotika. Poleg tega jih mora biti v zadostnih količinah. Če dodam 100 probiotičnih bakterij v liter jogurta, sicer lahko rečem, da vsebuje probiotike, toda to seveda ni dovolj za probiotično delovanje. Milijarda bakterij je šele odmerek, pri katerem pričakujemo koristne učinke na zdravje. Veliko izdelkov na trgu je slabe kakovosti in ne vsebujejo tistega, kar piše na etiketi, kjer najdete tudi trditve o bakterijah, ki ne obstajajo, izmišljena ali zastarela imena.

Kdo to nadzoruje?

Trenutno nihče, ker na tem področju ni zakonodaje. Kolikor vem, je edini standard tisti, ki ga je postavila Mednarodna mlekarska federacija, katere članice so številne mlekarske družbe, ki upoštevajo njihova priporočila, vendar pa so to samo priporočila. Njihovo priporočilo je približno 100 milijonov bakterij na 150 ml napitka.

Lahko za konec še kaj sporočite našemu bralstvu?

Poskusite probiotike, tudi če ste med dvomljivci. Skeptična drža je sicer dobra, toda ne, ko gre za ohranjanje našega zdravja. 
Peter Preskar

Peter Preskar dr. med. spec. oftalmolog

Gorazd Kalan

mag. Gorazd Kalan dr. med. spec. pediatrije

Andrej Repež

asis. dr. Andrej Repež dr. med. spec. plastične, rekonstruktivne in estetske kirurgije

Vsi Viva strokovnjaki