Gluten na zatožni klopi

Moka se kot vezivo nahaja v 29,5 odstotkih vseh proizvodov, ki jih prodajajo v supermarketih, kar je pomemben podatek za ljudi, ki imajo v resnici eno od alergijskih reakcij na moko: v večini pripravljenih izdelkov iz mesa in rib, vegetarijanskih mesnih nadomestkih, vsebuje pa jo tudi 86 odstotkov juh iz vrečke, 65 odstotkov konzerviranih juh, 63 odstotkov bombonov, 61 odstotkov sladoledov, 46 odstotkov marinad, 26 odstotkov solatnih prelivov, 23 odstotkov marmelad in 21 odstotkov otroške hrane.
Moka se kot vezivo nahaja v 29,5 odstotkih vseh proizvodov, ki jih prodajajo v supermarketih, kar je pomemben podatek za ljudi, ki imajo v resnici eno od alergijskih reakcij na moko: v večini pripravljenih izdelkov iz mesa in rib, vegetarijanskih mesnih nadomestkih, vsebuje pa jo tudi 86 odstotkov juh iz vrečke, 65 odstotkov konzerviranih juh, 63 odstotkov bombonov, 61 odstotkov sladoledov, 46 odstotkov marinad, 26 odstotkov solatnih prelivov, 23 odstotkov marmelad in 21 odstotkov otroške hrane. (Foto: Shutterstock)

Ste tudi vi opazili, da je v trgovinah v zadnjem času vedno več polic z izdelki brez glutena? Internet in socialna omrežja so preplavljeni z recepti in nasveti, kako iz prehrane izločiti cele skupine živil. Dobrodošli v dobi izključitvenih diet.

Tisto, v kar so prisiljeni ljudje z alergijami in celiakijo, je zdaj postalo zapoved za vse, ki spremljajo prehranske trende. Toda od kod to nenadno zanimanje in velikanska priljubljenost? Ali nam izločitev določenih živil sploh kaj koristi ali to delamo zato, ker je moderno in vsem dostopno? Glede tega, kaj izključitvene diete pomenijo za naše zdravje, vlada kar precejšnja zmeda. Čas je, da ločimo zrnje od plev.

Kaj se dogaja?

Izključitvena dieta pomeni popolno izločitev določenega živila ali celotne skupine živil iz vsakdanje prehrane. Običajno nam to priporočita zdravnik ali zdravilec, potem ko z diagnostičnimi testi potrdijo celiakijo, alergijo na hrano ali intoleranco. Toda ali je razlog za razcvet izključitvenih diet dejansko naraščanje števila ljudi, ki jih mučijo te motnje in bolezni, ali bolj za stranski učinek večjega zavedanja o prehranski intoleranci, ki vodijo do čedalje pogosteje postavljenih samodiagnoz? Odgovor je najbrž: oboje.

Zakaj so tako priljubljene?

Dandanes imamo veliko boljši in lažji dostop do zdravstvenih informacij, diagnostičnih testov in preiskav, kar omogoča večje število postavljenih diagnoz bolezni in stanj, povezanih s hrano. Testi za celiakijo so denimo v široki uporabi šele zadnjih dvajset let. V tem času se je število dokazanih primerov celiakije početverilo, strokovnjaki pa ocenjujejo, da je to le približno tretjina vseh primerov.

Po drugi strani so raziskave razširjenosti preobčutljivosti na gluten še vedno v povojih, kljub temu pa so že v središču znanstvenih razprav medicinske skupnosti. Ugotovitve se nagibajo v prid temu, da obstaja, čeprav je potrebno opraviti še veliko dela, da se bo to nesporno dokazalo.

Dejstvo je, da vedno več ljudi mučijo prebavne težave najrazličnejših vrst in vsi mrzlično iščejo razloge zanje. Nekateri strokovnjaki pripisujejo »krivdo« čedalje večji stopnji predelanosti izdelkov iz žit oziroma snovem, ki jih moki v tem procesu dodajajo. Težave lahko povzroča uživanje večjih količin hrane iz čedalje bolj procesiranih žit ter vedno manjša količina neprocesiranih polnovrednih žit, bogatih z dragocenimi dietnimi vlakninami in minerali, lignani in fenolnimi spojinami.

Povprašajte zdravnika

Če sumite, da je za vaše težave kriva preobčutljivost na gluten, se obrnite na medicinskega strokovnjaka, ki bo na podlagi testov postavil diagnozo. Velika težava je, da si ljudje diagnozo postavljajo sami, pred čemer svarijo vsi zdravniki in prehranski strokovnjaki, saj to lahko povzroči več škode kot prinese koristi. Če torej čutite katerega od naštetih simptomov, nikoli ne postavljajte diagnoze sami sebi. Vedno, ko ste v dvomih, obiščite zdravnika in to odločitev prepustite strokovnjaku.

Napenjanje, glavoboli, naglo hujšanje in drugi simptomi so zelo pogosti in imajo lahko povsem drugačen vzrok, kot je denimo sindrom razdražljivega črevesja. Tovrste težave so lahko tudi posledica tega, da so se v črevesju pretirano razmnožile »slabe« bakterije. Prevelike količine ogljikovih hidratov in sladkorjev namreč ustvarijo v črevesju idealno okolje za njihovo razmnoževanje.


Pa je res zdravo?

V Veliki Britaniji se glutenu in pšenici izogiba že okoli 15 odstotkov gospodinjstev. Več kot polovica med njimi zato, ker brezglutensko prehrano povezujejo z zdravjem. Dodatno k tej priljubljenosti prispevajo zvezdniški zagovorniki brezglutenskih diet, od Novaka Djokovića do Miley Cyrus in Gwyneth Paltrow, ki pa naj bi gluten izločila celo iz prehrane svojih otrok. Gluten naj bi bil krivec tudi za porast debelosti. Toda ali v resnici obstajajo dokazi, da je prehod na prehrano brez glutena koristen za naše zdravje? Pregled obstoječih raziskav tega ne potrdi.

Previdno!

Z izločanjem določenih skupin živil si lahko naredimo veliko škodo, če se tega lotimo nepremišljeno in brez dobrega razloga, opozarja nutricistka Mojca Cepuš: »V svoji praksi vsak dan srečujem ljudi, ki so poskusili vse vrste izločevalnih diet, ki pa na dolgi rok niso prinesle rezultatov. Če imamo alergijo ali intoleranco, potem se seveda moramo določenim živilom popolnoma izogibati, toda veliko pogosteje gre za eksperimentiranje in modno muho.« Ne le da izločitev cele vrste živil utegne voditi do pomanjkanja nekaterih kjučnih hranilnih snovi, temveč se zaradi brezglutenske prehrane utegnete celo zrediti. Študija, objavljena v Journal of Medicinal Food razkriva, da imajo nekateri brezglutenski izdelki celo višjo kalorično vrednost od enake hrane, ki vsebuje gluten, saj vsebujejo več sladkorjev in maščob.

Berite deklaracije

Če kljub vsemu razmišljate o prehodu na brezglutensko prehrano, je morda boljša rešitev, da samo omejite količino živil, ki vsebujejo gluten in ga ne izločite popolnoma, svetuje Mojca Cepuš. Namesto dveh kosov kruha za zajtrk in večerjo ter testenin za kosilo pojejte raje polento za zajtrk, ajdovo kašo za kosilo in malo kruha za večerjo. Tako boste omejili vnos glutena, ne pa tudi vnosa drugih hranil, ki jih potrebujemo za zdravje. Popolna izločitev glutena iz prehrane namreč zahteva veliko znanja in načrtovanja za pripravo uravnoteženih obrokov. Poleg tega je gluten kot odlično vezivo eno najpogosteje uporabljenih v prehranski industriji, najdemo pa ga tudi v zdravilih in kozmetiki. Zato vedno preverite sestavo živil in berite deklaracije.
Obsedenost z zdravo prehrano

Glutenofobija je le še en v nizu dokazov porasta nove oblike motnje hranjenja ortoreksije, obsedenosti s pravilno in zdravo prehrano, ki kot vsaka motnja povzroča resne zdravstvene posledice. Oznaka »free from« oziroma »brez« še ne zagotavlja, da gre za zdravo hrano. Vse prepogosto nas namreč zanese v demoniziranje katerega od živil ali prehranske skupine, kot se je denimo pokazalo na primeru maščob. K temu veliko prispevajo ljudje, ki javno govorijo o tem, da gluten povzroča zdravstvene težave večini ljudi.

Zvezdniki in blogerji pogosto pozabljajo pomembno dejstvo: če nekaj deluje pri meni, še ne pomeni, da bo enako delovalo tudi za druge ljudi. Zato če nimate težav in se počutite dobro, premislite, če želite kupovati živila brez glutena, ki so veliko dražja od običajne hrane. Če zgolj želite shujšati, vas do tega cilja pripelje veliko drugih poti, varnejših in zanesljivejših.


Moka je v tretjini živil, kupljenih v trgovini


Moka se kot vezivo nahaja v 29,5 odstotkih vseh proizvodov, ki jih prodajajo v supermarketih, kar je pomemben podatek za ljudi, ki imajo v resnici eno od alergijskih reakcij na moko: v večini pripravljenih izdelkov iz mesa in rib, vegetarijanskih mesnih nadomestkih, vsebuje pa jo tudi 86 odstotkov juh iz vrečke, 65 odstotkov konzerviranih juh, 63 odstotkov bombonov, 61 odstotkov sladoledov, 46 odstotkov marinad, 26 odstotkov solatnih prelivov, 23 odstotkov marmelad in 21 odstotkov otroške hrane.


Mnenje strokovnjakinje Tine J. Sentočnik. dr. med. spec. interne medicine in psihoterapevtke

Pšenico ljudje uživajo več kot 8500 let, izdelki iz pšenične moke pa pokrivajo 20 odstotkov naših potreb po beljakovinah. V zadnjem času prevladujeta glede beljakovin, ki jih moka vsebuje (gluten, globulin in albumin) dve diametralno nasprotni stališči - eni menijo, da je gluten "kronični strup", drugi pa nasprotno, da človeku koristi in nima škodljivih učinkov na zdravje. Ljudem težave povzročajo beljakovine in fruktani, neprebavljivi ogljikovi hidrati (disaharidi). Podobne beljakovine kot pšenica vsebujeta tudi rž in oves ter v manjši meri tudi ječmen.

Preobčutljivost na moko razvrščamo v tri glavne oblike:

  • avtoimunsko preobčutljivost (prizadene 0,5–2 odstotka populacije), kamor uvrščamo celiakijo, dermatitis herpetiformis in glutensko ataksijo,
  • alergijo na moko (pri 0,2–0,5 odstotka populacije), kamor uvrščamo takojšnjo alergično reakcijo na moko, zelo nevarno anafilaktično reakcijo na moko po večjem telesnem naporu, z moko povezano astmo, kontaktno urtikarijo in atopijski dermatitis ter
  • preobčutljivost na moko pri bolnikih, ki nimajo celiakije (0,55 odstotka populacije).
Manj znana a zelo pogosta je malabsorpcija fruktoze (slaba razgradljivost in nezmožnost prehoda skozi črevesno steno), ki jo povzročajo fruktani v moki in prizadene od 11 do 38 odstotkov ljudi. Povezujejo jo tudi s sindromom prevzdraženega črevesja, za katerim trpi med 11 in 14 odstotki ljudi.

Celiakijo diagnosticiramo na osnovi najdbe protiteles v krvi, histoloških sprememb v črevesnih resicah in HLA-tipizacije. Ta kronična bolezen se začne najpogosteje že v otroštvu in zahteva popolno abstinenco od pšenične, ržene, ovsene in ječmenove moke.

Alergija na moko je najpogosteje poklicna bolezen mlinarjev in pekov. Dokažemo jo pri ljudeh, ki imajo bolezenske simptome, na osnovi povečane količine IgE protiteles v krvi in pozitivnega kožnega ("prick") testa, pri preobčutljivosti na moko pa sta oba testa pozitivna neposredno po obremenitvi (zaužitju večje količine moke).

V zadnjih 50-ih letih se je pogostnost celiakije povečala za dva- do štirikrat. Nekatere strokovne študije to pripisujejo spremembam v procesiranju moke in pripravi hrane iz moke, kar pomembno poveča njene alergogene lastnosti. Moki namreč med procesiranjem dodajajo encime glivic, ki izboljšujejo pekovske lastnosti in dokazano povzročajo astmo in kontaktni dermatitis kot poklicni bolezni mlinarjev in pekov. Obstajajo tudi znanstveni dokazi, da ima kruh, obdelan v mikrovalovni pečici, močnejše alergogene lastnosti.


Diagnostični laboratorij Medicare PLUS
Erbežnikova 2, Ljubljana
T: 059162018
diagnosticni-laboratorij.si/preiskave/skrite-alergije-na-hrano


DiagCenter d.o.o.
Ordinacija: Ljubljanska c. 13 D, TRZIN
T: 01 56 33 09301 56 33 093
M: 040 360 700040 360 700
E: info@diagcenter.si
diagcenter.si



Zarja Đotišini

Zarja Đotišini indijska astrologija

Marko Hočevar

prof. dr. Marko Hočevar dr. med. spec. splošne in onkološke kirurgije

Postavi vprašanje

Zdravka Koman Mežek

Zdravka Koman Mežek dr. med. spec. ginekologije

Vsi Viva strokovnjaki