Krompir - zgodovina

(Foto: Diana Anđelič)

Kako je prišel na naše krožnike

Zdaj, ko je krompir tako rekoč nepogrešljivi sestavni del vsakodnevne prehrane, si težko predstavljamo, s kakšno težavo se je prebil na naše krožnike.

Načini, kako prepričati ljudi, so bili marsikje prav zabavni. Pruski kralj, Friderik Veliki, je v času strahotne lakote leta 1774 podaril vaščanom Kolberga ogromen tovor krompirja. Ti niso hoteli imeti nič z njim, vse dokler ni poslal za krompirjem še oboroženega vojaka, ki jim je v živo pokazal, da človek preživi tudi, če jé krompir. Nič drugače ni bilo pri nas. Vlado Valenčič (Gospodarska in družbena zgodovina Slovencev, DZS, Ljubljana 1970) pravi, da so ga na Štajerskem poznali že sredi 18. stoletja, a ga niso upali jesti, vse dokler ni leta 1759 nizozemski industrijalec Thys postavil predilnico v Celovcu. S seboj je pripeljal nizozemske delavce, ki so sadili krompir za svojo glavno hrano. Nakupovanje krompirja ni najlažja zadeva. Izbira sort je pestra in če nismo veliki poznavalci, jih le stežka razlikujemo. Pri marsikateremu pridelovalcu lahko izbiramo med belim, rdečim in rumenim krompirjem, med zgodnjimi in poznimi sortami. Je pa tako, da so nekatere sorte primerne za pečenje, druge za solate, tretje za pire ... Zato nam največkrat nam ne ostane nič drugega, kot da prodajalca vprašamo za nasvet. Nekaterih pravil pa se lahko držimo pri vseh vrstah krompirja: če je le mogoče, se izognimo nakupu opranega krompirja v plastičnih vrečkah, ki ga ponujajo večje blagovnice. Seveda ni nikomur do tega, da bi skupaj s krompirjem kupil še gomilo zemlje, toda če vam je do dobrega okusa, raje skočite do branjevcev, ki prodajajo neopran krompir. Mladega krompirja ne kupujemo na zalogo, saj je zelo občutljiv.

Peter Topić

Peter Topić univ. dipl. soc. del., TAP, CSAT zasvojenost s seksualnostjo, seksualna anoreksija, druge nekemične zasvojenosti, čustveni incest

Postavi vprašanje

Simona Sanda

Simona Sanda uni. dipl. psih. spec. klinične psihologije

Postavi vprašanje

Vsi Viva strokovnjaki