Kako uživati med prazniki in se ne zrediti

(Foto: Diana Anđelić)

Ko gre za hrano, so prazniki za marsikoga, celo za najbolj disciplinirane med nami, velika skušnjava. Poleg presežnih kilogramov, ki jih "pridelamo" v tem obdobju, nas zaradi pretiravanja s hrano pogosto peče zgaga, zvija nas v trebuhu ali pa smo žrtve drugih prebavnih simptomov – če občutkov krivde in slabe vesti januarja niti ne omenjamo.

Nedavna raziskava je pokazala, da samo 40 odstotkov ljudi prizna, da med prazniki pojedo več, kot potrebujejo. Teh 40 odstotkov se med prazniki povprečno zredi za pol kilograma, nadaljnjih 15 odstotkov ljudi pa se zredi za 2,5 kilograma ali več. Znanstveniki so odkrili še eno zanimivo dejstvo: med prazniki se bolj zredijo osebe s povečano telesno težo kot vitkejši ljudje. Obstajata eno ključno pravilo, ki ga morate poznati. Nihče se ni zredil čez noč oziroma od enega ali dveh prazničnih obrokov. Za nekaj takšnega je nujno večtedensko »garanje« za mizo.

Toda ali je kakšen kilogram dodatne telesne teže res tako usoden? Žal ne gre zgolj za nepotrebne kilograme; večja težava je v tem, da se jih večina ljudi sploh nikoli ne znebi. Neka študija je namreč dokazala, da je skoraj 80 odstotkov ljudi preprosto za 2,5 kilogramov težjih kot v enakem obdobju lani. To pomeni, da teža, ki jo pridobimo med prazniki, veliko pripomore k povečevanju naše telesne teže na celoletni ravni.

»Naj gre v maloro«

Sloves, ki spremlja praznični čas, je pogosto podoben učinku snežnega plazu. Ljudje, obsedeni z izbiro hrane na praznični mizi, razmišljamo v slogu »vse ali nič«. Prepuščanju užitkom najpogosteje sledi kesanje, kar potem izključi vse obrambne mehanizme. Vsa opozorila, prepovedi in disciplina se spremenijo v vodo pod mostom. Ta pojav se imenuje tudi »naj gre vse v maloro«: zavedate se, da se boste zredili, toda to so prazniki.

11 strategij za upiranje skušnjavam

Vsi strokovnjaki za prehrano se strinjajo, da prazniki niso ustrezen trenutek za začetek shujševalne diete. Namesto tega je treba o tem, kako ohraniti težo, razmišljati bolj stvarno − predvsem z nadziranjem velikosti porcij in s skrbjo za telesno dejavnost. Kaj pa še lahko storite, da boste tudi med prazniki uživali, ne da bi se vam bilo potrebno upreti vsem skušnjavam?

1. Ne mučite se s tem, da bi se v celoti odpovedali svoji priljubljeni hrani. Ta oblika samokaznovanja namreč utegne povzročiti prav nasproten učinek, saj verjetno ne boste zmožni razmišljati o ničemer drugem kot o tistem, kar vam diši, kar si želite in vam ponuja čutne užitke.

2. Psihologi in dietetiki pravijo, da je vodenje dnevnika najboljši način za vzpostavitev nadzora nad prehranjevalnimi navadami in prepoznavanje dogodkov, ki spodbujajo čustveno prenajedanje (poseganje po čokoladici, kadar v resnici potrebujemo objem). Dnevnik omogoči, da razmislimo o svojem ravnanju in nam pomaga do boljšega nadzora nad telesno težo. Ljudje, ki si ne zapišejo, kaj vse so pojedli, pogosto nimajo pregleda nad količino zaužite hrane in ne morejo dobro nadzorovati svojega prehranjevanja.

3. Jejte kot dama, elegantno in počasi.

4. Imejte nekaj v roki – če so roke zaposlene s torbico, kozarcem ali prešernim prijateljem, je veliko težje poseči po hrani.

5. Na zabavo se ne odpravite lačni. Pred odhodom pomalicajte in popijte kozarec mineralne vode. Tako se boste izognili napadom lakote.

6. Pojejte en kaloričen grižljaj na tri manj kalorične (in ne nasprotno). Nihče ne pravi, da se je treba popolnoma odpovedati določenim vrstam hrane, pač pa, da je treba paziti na njihovo količino.

7. Pozornost namenite družini in prijateljem in ne hrani: ne jejte hkrati, ko se pogovarjajte.

8. Prestavite sladico: če boste malo počakali, bo vaša želja po sladici najbrž popustila.

9. Posedite se stran od hrane: če ste blizu hrani, je verjetnost, da boste tu in tam kaj zaužili, precej večja.

10. Prisluhnite telesu: če začutite napihovanje v trebuhu, raje nehajte jesti. Če ne morete preskočiti sladice, prej pojejte manj, saj nočete biti lačni, še manj pa vam je do tega, da bi vam napihnjen trebuh pokvaril dobro voljo.

11. Na to, koliko hrane boste pojedli, vpliva tako raznovrstnost ponudbe kot tudi način, kako je postrežena. Strokovnjaki so odkrili, da ljudje pojedo več, če je na istem pladnju/mizi več različnih vrst hrane, kot če je miza obložena bolj skromno in manj »organizirano«. To pomeni, da ni potrebno poskusiti prav vsako predjed, ki je na jedilniku …

Ko odpovedo vse zavore

Obstajajo trenutki popolnega zanosa s hrano (ko hrano jemljete nezavedno, mehanično) in v takšnih primerih pomagajo samo nekatere zvijače:

Pretehtajte posledice. Razmišljanje o tem, kako se boste zredili, praviloma ne učinkuje, saj je to imaginarna projekcija prihodnosti. Potrebujete opomin (grožnjo!), ki se nanaša na zdajšnji trenutek, trdijo psihologi. Poskusite s stavkom »hlače so mi tesne«, »zaradi trebuha ne morem plesati«, »ponoči me bo bolel želodec in ne bom mogla spati« …

Malo matematike. Izračunajte, koliko dodatnih kalorij morate porabiti med naslednjim obiskom rekreacije. (»Velik kos čokoladne torte znese kakih 350 kalorij, to pa pomeni približno eno uro teka na tekočem traku …«) Včasih tovrstna matematika pomaga k odločitvi, da grižljaj ni vreden poznejšega truda, ki bo potreben, da se boste rešili njegovih kalorij.

Vprašajte se: ali sem sit/a? Zveni sicer skrajno preprosto, toda ko smo zaposleni s pogovorom in drugimi vidiki zabave, občutek sitosti pogosto zanemarjamo. Kljub temu je lahko ozko krilo/hlače odličen opomnik na stanje v želodcu.


Po praznikih

Pozabite na občutke krivde: prazniki so kljub vsemu redki, zato je treba v njih tudi uživati. Četudi pretiravate s hrano, se ne obremenjujte s slabo vestjo, raje si obljubite, da boste naslednji dan jedli lažjo hrano ali da do konca praznikov ne boste več pretiravali.

Vrnite se k stari rutini: že naslednji dan po (pretiranem) uživanju v praznični gostiji, se je dobro vrniti v stare tirnice in k običajni prehrani. Še bolje je, če se v tem obdobju odločite za lažjo hrano ter pijete veliko vode in nesladkanega čaja. Omejite uživanje ogljikovih hidratov, kar pomeni manj krompirja, riža, kruha in testenin. Priporočljive so aerobne vaje in tek.

Če ste na zabavi, se uprite temu, da bi si odnesli domov »nekaj malega hrane za potem«. Če ste gostitelj, velja prav nasprotno – gostem, ki se odpravljajo domov, obvezno zapakirajte nekaj hrane.