Zima je dolga, jesen pa k sreči tudi, tako da je časa za nakup in pripravo ozimnice več kot dovolj.
Pri tem se rad pojavi ugovor, da za tako prehransko nostalgijo nimamo časa, saj sta sveže sadje in sveža zelenjava po novem tako ali tako na voljo leto in dan, ponudba vloženega sadja in zelenjave pa je tako raznolika in poceni, da se doma ni vredno ubadati z vlaganjem. To je morda že res, toda kakovostna, ekološko pridelana sadje in zelenjava za ozimnico nista na voljo kar vedno in povsod. Poleg tega se industrijski shranki ne morejo primerjati z odličnejšimi domačimi, če ustvarjalnosti med vlaganjem niti ne omenjamo. Vseeno sta sveže sadje in zelenjava bolj hranilna od vložene hrane, le naravno kisana je pri tem velika posebnost. Z nekaj preizkušanja in nato izkušenj jo lahko sami preprosto pripravimo doma.
Tako nam ne ostane nič drugega, kot da v iskanju najboljše ekološko pridelane hrane pridemo naravnost do vira. Poleg tega lahko pridelke vseh vrst poskusimo na tržnicah in stojnicah z ekološko pridelano hrano ter obenem izvemo, kam se lahko napotimo po več. Če doma nimamo primernega prostora za hranjenje, torej hladne shrambe ali kleti, je najenostavneje, da se s pridelovalcem, če je seveda možno, dogovorimo za okvirno količino sadja in/ali zelenjave, ki jo bomo kupili čez zimo, in jo nato jemljemo postopoma. "Virtualna" ozimnica torej, ki pa se materializira na povsem okusen način.
SADJE ZA ZIMO TUDI POSUŠIMO. Ni ga odličnejšega domačega suhega sadja od suhih hrušk, zato je kar škoda, če jih ne posušimo zabojček ali dva. No, morda tri. Običajno je jeseni tudi več kot dovolj sliv za zalogo suhega sadja in za dobro prebavo. In če se naveličamo te ali one sorte jabolk, ki bogatijo ozimnico, posušimo tudi te.
Katja Arko Kampuš dr.dent.med. spec. ortodont
Petra Može univ. dipl. soc. del.
dr. Roman Paškulin dr. med. terapevt medicinske hipnoze