Nutrigenetika: Vpliv genov na prehranske potrebe

(Foto: Jupiterimages)

V genih je zapisano, kaj jesti

Vsak človek se rodi z dedno zasnovo, ki določa njegove predispozicije in potenciale, ki jih lahko razvije. Ljudje smo si v več kot 99 odstotkih dednega zapisa enaki, vendar pa nas njegove variacije delajo edinstvene in neponovljive. Med edinstvene lastnosti sodijo tudi specifične prehranske potrebe – raziskuje jih nutrigenetika, ki pomeni novost v personalizaciji ustreznega prehranjevanja za vsakega človeka posebej.

Nutrigenetika je znanstvena disciplina, ki preučuje genetske spremembe pri posamezniku in opredeljuje njihov vpliv na njegovo odzivanje na določen tip hrane. Poleg tega določa, katera hranila so – glede na genski zapis – za posameznika najustreznejša. Osredotoča se na vse genetske spremembe, katerih posledice je mogoče uravnavati s prehrano, temelji pa na dejstvu, da ima vsak človek drugačen genetski zapis in drugačne lastnosti, zaradi česar so edinstvene tudi njegove prehranske potrebe.

Od genskega zapisa do prehranskih smernic

Nutrigenetika je del širše vede o delovanju hranilnih snovi na izražanje genov, ki se imenuje nutrigenomika. Ta preučuje dogajanje v organizmu v povezavi z vnosom različnih snovi, denimo spremembe presnovnih poti pod vplivom določenega hranila v telesu. Velja, da lahko posamezna hranila vplivajo na aktivacijo ali deaktivacijo nekaterih genov, kar posledično pomeni različno količino encimov in drugih beljakovin v organizmu. Nutrigenetika kot podvrsta nutrigenomike razlaga, zakaj različna živila in oblike prehranjevanja različno učinkujejo na vsakega posameznika. Osredotoča se na človekov genetski zapis in preučuje vpliv specifičnih genov na njegove prehranske potrebe. Na osnovi tega lahko prehranski strokovnjaki oblikujejo optimalne prehranske smernice za vsakega posameznika oziroma personalizirajo njegovo prehrano.


Kaj lahko povedo geni?

Poznavanje svojega genskega zapisa, katerega nosilka je DNK, nam lahko odstre številna nova znanja in spoznanja o sebi, ob pomoči strokovnjakov pa lahko pridobljene informacije izkoristimo v svoj prid. V DNK je namreč zapisano, v kolikšni meri (če sploh) je posameznik nagnjen k razvoju kake značilnosti, kot so čezmerna telesna teža, preobčutljivost na laktozo, čezmerno ali premajhno vsrkavanje nekaterih vitaminov, mineralov in hranil … Poznavanje teh informacij posamezniku omogoči, da bolje spozna sebe in svoje specifične potrebe. Ker je naš zapis drugačen od zapisov drugih ljudi, so drugačne tudi naše potrebe – morda se na nekatera hranila ne odzivamo v skladu s splošnimi merili, zaradi česar imajo na nas boljši ali slabši vpliv. Nutrigenetika nam omogoča, da v skladu s potrebami svojega telesa prilagodimo svoje prehranske navade in tako pomembno prispevamo k dobremu počutju in boljšemu zdravju.

Sonja Kapun

Sonja Kapun dr. med. spec. interne medicine

Postavi vprašanje

Mojca Cepuš

Mojca Cepuš svetovanje o prehrani Svetovalka za zdravo prehrano in hujšanje, certificirana nutricistka.

Peter Topić

Peter Topić univ. dipl. soc. del., TAP, CSAT zasvojenost s seksualnostjo, seksualna anoreksija, druge nekemične zasvojenosti, čustveni incest

Postavi vprašanje

Vsi Viva strokovnjaki