Kurkuma

(Foto: Diana Anđelić)

Kraljica začimb

V tradicionalni vzhodnjaški medicini velja za učinkovito čistilo krvi, prebavil in izločal; koristna je pri težavah z jetri, žolčnikom, prebavi in hepatitisu. Kurkuma je živo rumen začimbni prašek, ki ga pridobivajo iz oranžne korenine rastline Curcuma longa, sorodne ingverju (Zingiber officinalis). Pri nas ni zelo znana in uveljavljena, razen v začimbnih mešanicah, denimo v curryju, zato pa jo veliko uporabljajo na Daljnem vzhodu, kjer je vsakdanja sestavina številnih jedi.

Kurkuma vsebuje aktivno snov kurkumin, ki spodbuja jetra in žolčnik pri izločanju žolča, bilirubina in holesterola. Ko se staramo, se izločanje teh sestavin največkrat zmanjša, zato se upočasnijo tudi prebava, presnova in absorpcija v maščobah topnih hranil. Redna uporaba kurkume lahko pomaga pri preprečevanju tovrstnih težav.

Kurkuma tudi ščiti proti zastrupitvi jeter s strupenimi kemikalijami. Na Kitajskem so ugotovili, da je zelo učinkovita pri zdravljenju virusnega hepatitisa. V študiji, ki so jo opravili na 33 bolnikih, so po enomesečnem vsakodnevnem zdravljenju s kurkumo pri 21 bolnikih opazili, da so simptomi hepatitisa izginili, pri 18 pa se je delovanje jeter normaliziralo.

V primeru resnejših težav z jetri bi nekateri bolniki verjetno morali začeti s tretjino ali s polovico ustno zaužitega odmerka (4 g), nato pa količino v prvem tednu postopoma povečevati. Kurkuma pospešuje izločanje zaščitnega mucina v želodcu. Mucin je snov, ki jo proizvaja želodčna stena, da bi se zaščitila pred prebavnimi kislinami. Želodčne težave so najpogosteje posledica primanjkljaja mucina in ne presežka kislin. Kurkuma ne ovira izločanja nujno potrebnih kislin, na drugi strani pa učinkovito zdravi in preprečuje želodčne neprijetnosti ter nastajanje čirov.

Oralno jemanje
Priporočen dnevni odmerek za zdravljenje katerekoli od omenjenih težav je približno 4 g oziroma za ena zvrhana žlička. Najboljše izide dobimo, če to količino razdelimo na tri dele in jo zaužijemo zjutraj, opoldne in zvečer. Nekatere študije so pokazale, da so manjši dnevni odmerki (od 0,5 do 1,5 g) primerni za preventivo.Rezultate izboljšamo, če kurkumo zaužijemo v obliki, ki jo telo lažje presnovi. Ena možnost je, da žlički kurkume primešamo žličko lecitina. Mešanico lahko zaužijemo samo ali z majhno količino hrane, vode ali soka. Če ne prenesemo okusa kurkume, lahko z njo napolnimo prazne kapsule za zdravila.

Varnost kurkume
Kurkuma je zelo varna sestavina. Ker zmanjšuje lepljivost trombocitov, ni priporočljivo jemati večjih količin kurkume, če obenem jemljemo zdravila, ki vplivajo na trombocite. Iz varnostnih razlogov naj se večjim odmerkom izogibajo tudi nosečnice. V zelo redkih primerih lahko lokalna uporaba kurkume pri posameznikih povzroči blage alergične reakcije, kot je srbečica. V takšnem primeru jo preprosto speremo in prenehamo uporabljati.


Pavle Košorok

prof. dr. Pavle Košorok dr. med. spec. kolorektalne medicine

Postavi vprašanje

Roman Paškulin

dr. Roman Paškulin dr. med. terapevt medicinske hipnoze


Postavi vprašanje

Lara Pezdir Podbregar

Lara Pezdir Podbregar mag.farm. P3 Professional licenciran svetovalec

Postavi vprašanje

Vsi Viva strokovnjaki