Probiotiki, "prijazne bakterije, ki se borijo proti "slabim"

Beseda probiotik izhaja iz grške besede pro bios, kar pomeni za življenje, in nakazuje na njihov pomen. Probiotiki so namreč "prijazne"bakterije, ki so sicer del zdrave črevesne flore, ki pa lahko zavirajo delovanje "slabih" bakterij v črevesu. Probiotiki, s katerimi se najpogosteje srečamo, so mlečnokislinske bakterije (laktobacili, bifidobakterije) različnih sevov.

Zakaj jih potrebujemo?

Pogosto se ravnovesje dobrih bakterij v črevesju poruši, zato jih lahko dodatno naselimo v telo s fermentiranimi mlečnimi izdelki ali pa v obliki prehranskih dopolnil. Večina strokovnjakov uvršča probiotične izdelke in živila zaradi njihovega koristnega delovanja med funkcionalna živila, ki so mejni proizvodi med živili in zdravili.

Kako delujejo?

Število dobrih bakterij v črevesju lahko z leti pada, poleg tega pa na njihovo število neugodno vplivajo stres, neprimerna prehrana, cepljenja, radiacijska terapije ... Probiotiki se oprimejo stene črevesja in tam povečajo število dobrih bakterij, preprečujejo razvoj in rast za naš organizem škodljivih bakterij ter vzdržujejo ravnovesje med dobrimi in slabimi bakterijami. Probiotiki namreč sodelujejo v boju proti patogenim bakterijam, tako da povečujejo količino imunoblobuluna A, fagocitov in T-limfocitov, ki uničujejo patogene mikroorganizme. Nadzirajo pa tudi naseljevanje bakterije Helicobacter pylori z zmanjševanjem možnosti vezave te bakterije na želodčno sluznico.

Naravna protiutež antibiotikom

S tem zmanjšajo možnost za nastanek želodčne razjede (rana na želodcu), ki je povezana z delovanjem te bakterije. Probiotiki so še posebej uspešni ob pojavi diareje, ki jo velikokrat povzroči zdravljenje z antibiotiki predvsem širokega spektra, ki porušijo ravnovesje v črevesni flori. To ima neugoden vpliv na delovanje črevesja, saj se v njem lahko naselijo škodljive bakterije. Probiotike zato lahko preventivno jemljemo že med antibiotičnim zdravljenjem.

Prebiotiki – podpora probiotikom

V povezavi s probiotiki se pojavlja tudi beseda prebiotik. Ti predstavljajo neprebavljive sestavine hrane, ki pospešijo rast koristnih bakterij v prebavnem traktu, torej tudi probiotikov. Gre za oligosaharide, ki po prehodu skozi zgornji del prebavnega traku ostanejo nespremenjeni. Šele v črevesju se pod vplivom določenih mikroorganizmov presnovijo do spojin, ki so hranilo celicam črevesja in ki spodbujajo rast bifidobakterij.