Soja - mega beljakovina

(Foto: Diana Anđelić)

Za nižjo raven holesterola, močnejše kosti ....

Zdaj že vrabci na strehi čivkajo o tem neverjetnem fižolu in o tem, koliko dobrega lahko naredi za zdravje. Mediji hvalijo koristnost soje, nove kuharice razlagajo, kako jo pripravljati, Susan Love, kirurginja in avtorica knjižnih uspešnic o raku na dojkah in menopavzi, pa meni, da je soja alternativa nadomestni hormonski terapiji.

Seveda ne gre prezreti, da smo v zadnjem času že rahlo siti poslušanja o "čudežni" hrani, ki naj bi ozdravila vse bolezni, nas ohranjala za vedno mlade ter povrhu še mimogrede pobrisala prah in zlikala kup srajc. Toda v primeru soje se zdi, da je v resnici koristna za zdravje.

Proti srčnim boleznim

V študiji, ki so jo opravili na Univerzi v Illinoisu, so pri ženskah v menopavzi, ki so uživale po 40 g sojinih beljakovin na dan, opazili, da se je njihova mineralna kostna gostota v šestih mesecih povečala za dva odstotka; pri ženskah, ki niso uživale sojinih beljakovin, so opazili, da se je njihova mineralna kostna gostota zmanjšala. Druga študija je pokazala, da lahko uživanje soje zmanjša intenzivnost vročinskih valov. Toda to je še najmanj. Dokazali so, da beljakovine v soji pomagajo v boju proti srčnimi boleznimi pri ženskah in moških, saj znižujejo raven LDL-holesterola, imenovanega slabi holesterol, hkrati pa lahko povečajo raven "dobrega" HDL-holesterola. Možnost, da soja pomaga preprečevati raka na dojki in prostati, mora znanstvena porota še potrditi, čeprav se dokazi počasi kopičijo.Morda ste tudi zato, ker je o tem toliko govora, poskusili vključiti sojo v svojo prehrano. Tofu za kosilo, hrustljava sojina zrna za večerni prigrizek, sojino mleko in kosmiči za zajtrk ali soja kot kosmiči, ki so na voljo v specializiranih in drugih bolje založenih trgovinah. Na voljo je tudi surova ali zmrznjena soja v zrnu.

Koliko je dovolj?

Če želite zaužiti dovolj sojinega proteina, se je treba malce potruditi, stvari organizirati in načrtovati. Če želite biti deležni koristi, jih omenjajo študije, morate, da bi ohladili vročinske valove, zaužiti vsaj 20 g sojinega proteina na dan, če pa nameravate okrepiti kosti ali znižati raven LDL-holesterola, pa od 30 do 60 g. To pomeni približno šest porcij tofuja ali šest kozarcev sojinega mleka. Roko na srce, kar veliko.

Izoflavoni

Stvar pa ni tako preprosta. Znanstveniki so prepričani, da zdravilni agent v soji ni protein (beljakovina), marveč kemične snovi, imenovane izoflavoni, ki se držijo beljakovine, ko je ta prečiščena. Izoflavoni so rastlinski estrogeni, ki nam verjetno koristijo tako, da posnemajo naš lastni estrogen v različnih delih telesa. Kaže, da najmogočnejši izoflavon, genistain, blokira ključne encime, ki jih celice tumorja potrebujejo za rast. Zaželenih izoflavonov pa ne najdemo v vseh sojinih izdelkov. Veliko vrst sojinih polpet, zrezkov ali hot dogov, ves sojin sir in sojina omaka sploh nimajo izoflavonov. Do tega pride, ker predelovalci soje pogosto uporabljajo alkohol, da bi odstranili sladkorje iz zdrobljenih sojinih kosmičev, pri tem procesu pa izperejo izoflavone. Tofu, sojino mleko, posebno pražena sojina zrna in surovo zrnje te dragocene snovi vsebujejo v različnih količinah, to pa zato, ker se recepti razlikujejo in ker raven izoflavonov v zrnju niha od pridelka do pridelka.

Rešitev se zdi kot na dlani - dovolj je torej preprosto pojesti tableto izoflavonov. Tablete seveda prodajajo, toda znanstveni zagovorniki soje so prepričani, da nadomestki niso rešitev. Kdo ve, ali prečiščeni izoflavoni, zlasti v velikih odmerkih, organizmu škodujejo? Poleg tega se pogosto dogaja, da tablete ne vsebujejo naravne mešanice izoflavonov, še posebno ker trgovci varčujejo z najdražjo in najmogočnejšo sestavino - genistainom.

Praški

K sreči obstaja druga, zelo preprosta pot, kako dobiti dovolj izoflavonov, in sicer s pitjem izoliranega sojinega proteina v prahu, sojinega ekstrakta, ki ga alkohol navadno ne izpere. V specializiranih trgovinah in posebnih kotičkih v veleblagovnicah, boste našli podobne praške različnih okusov, od jagode do čokolade. Nekateri so označeni kot dietni napitki, drugi kot visoko energetski obroki.

Izvor

Soja prihaja iz Mandžurije, človek pa jo za prehrano uporablja že več kot 5000 let. V Evropi se je soja prvič pojavila leta 1740 v Botaničnem vrtu v Parizu. Pri nas sojo poznajo od leta 1910, kot poljščino pa so jo začeli pridelovati na manjših površinah od 1924. Soja je enoletnica s stroki, v katerih sta od dve do pet okroglih zrn rumene, rumeno zelene ali rjave barve. Zrno vsebuje od 36 do 40 odstotkov proteinov, od 15 do 23 odstotkov olj, približno 34 odstotkov ogljikovih hidratov, od 3 do 6 odstotkov mineralnih snovi (kalcij, fosfor, magnezij, železo ...) in vitaminov (B, E in drugi).

Za pravilen razvoj otrok, prehrano športnikov in rekreativcev ter nosečnic ter vseh, ki imajo povečane telesne napore ali okrevajo po poškodbah ali bolezni, strokovnjaki za prehrano priporočajo sojo.Soja je posebno koristna v prehrani diabetikov, saj zagotavlja dovolj kalorij in proteinov, toda tudi med prehajanjem skozi črevesje omogoča manjšo absorpcijo ogljikovih hidratov.

Denis Baš

Denis Baš dr.med. spec. pediatrije

Postavi vprašanje

Pavle Košorok

prof. dr. Pavle Košorok dr. med. spec. kolorektalne medicine

Postavi vprašanje

Karin Sernec

asis. dr. Karin Sernec dr. med. psihiatrinja in psihoterapevtka

Postavi vprašanje

Vsi Viva strokovnjaki