Jejte, da boste pametnejši

Odkrijte, katera živila in pijače vam bodo pomagali, da postanete pametnejši. To vam bo prišlo še kako prav pred večjimi umskimi napori, kot so izpiti, pa tudi sicer. Boljša možganska kondicija namreč pomaga k preudarnejšemu sprejemanju odločitev in boljšemu odzivanju v ključnih trenutkih, hkrati pa preprečuje nastanek demence.

Zagotovo se strinjate, da bi svojo prehrano lahko še izboljšali. Prav gotovo ste tudi slišali, da je mogoče z izbiro ustreznih živil in pijač pomembno izboljšati, pa tudi poslabšati delovanje posameznih funkcij, tudi umskih. Dokazano je, da primerno prehranjevanje vpliva na delovanje možganov, poleg tega pa zmanjšuje tveganje za razvoj Alzheimerjeve bolezen in drugih oblik demence. Strokovnjaki priporočajo, da svoje obroke plemenitimo s ključnimi hranili, ki – skupaj z vajami in možganskimi igricami – ohranjajo zdravje možganskih celic in preprečujejo škodljiva vnetja. Dejstvo, da imata naš spomin in sposobnost učenja veliko korist od izbire prave hrane.

Mastne ribe

Morske ribe, kot so losos, tuna, skuša in sardine, so bogat vir omega 3 maščobnih kislin in drugih hranilnih snovi, ki so ključne za dobro delovanje možganov in umsko kondicijo. Ovojnice možganskih celic vsebujejo približno 40 odstotkov DHA, pomembne omega 3 maščobne kisline, ki jo vsebuje ribje olje. Strokovnjaki so prepričani, da je ta kislina nujno potrebna za prenos signalov med možganskimi celicami. Več ko je teh prenašalcev, bolje se možganske celice sporazumevajo, rezultat pa je "pamet v višji prestavi".

Študija iz leta 2006 je pokazala, da imajo ljudje, ki trikrat na teden ali pogosteje jedo ribe, najvišje ravni DHA v krvi, kar je za 39 odstotkov znižalo njihovo tveganje za nastanek Alzheimerjeve bolezni.
Na krožnik: vsaj dvakrat na teden. (Strokovnjaki priporočajo, da na teden pojemo največ 180 g tunine, saj tako zmanjšamo možnost za pretirano izpostavljenosti živemu srebru.)

Listnata zelenjava in kapusnice

V skledo nagrmadite solato ali pa v voku na hitro popecite obilno prilogo iz brokolija, cvetače, zelja, ohrovta in brstičnega ohrovta. Ta zelenjava je bogata z antioksidanti, kot so vitamin C in karotenoidi, ki so mogočni varuhi možganov. Antioksidanti preprečujejo škodo, ki jo povzročijo prosti radikali, stranski produkti, ki nastanejo potem, ko celice pri ustvarjanju energije porabijo gorivo. Delovanju prostih radikalov so še posebno izpostavljeni možgani, saj porabljajo veliko energije. (Čeprav predstavljajo samo tri odstotke telesne teže, porabijo do sedemnajst odstotkov celotne energije.) Ker možgani ustvarijo veliko teh strupenih stranskih produktov, jih založite z antioksidanti, s čimer boste razorožili in onesposobili proste radikale.

Če vsi antioksidanti iz različnih rastlin koristijo vašim možganom, pa so kapusnice še posebno učinkovite. Raziskava, ki so jo na harvardski medicinski šoli opravili na več kot 13 tisoč ženskah, je pokazala, da so tiste, ki so jih pojedle največ, znižale starost svojih možganov za več kot dve leti.
Na krožnik: vsak dan, kot del dobro uravnotežene mešanice druge zelenjave.

Avokado, olja, oreščki in semena

Ta živila vsebujejo drug pomemben antioksidant – vitamin E. Neka študija je pokazala, da lahko ljudje, ki uživajo zmerne količine vitamina E – iz hrane, ne v obliki prehranskih dopolnil – do 67 odstotkov znižajo tveganje za nastanek Alzheimerjeve bolezni.
Na krožnik: pogosto – najbolje približno 15 mg na dan, kar pomeni približno 20 mandljev.