Karotenoidi, flavonoidi & Co.

(Foto: Diana Anđelić)

Pomembne barve življenja

Sadje in zelenjava sta zelo zgovorni vrste hrane. Oglašata se z jezikom, ki ga nismo povsem vajeni: z barvami in vonjem. Takole pravijo, "Pojdi stran" ali pa, "Pridi, pojej ..." In še marsikaj. Rastline in plodove barvajo tri vrste barvil: karotenoidi, flavonoidi in klorofil. Zadnji, rastlinska "kri", je znan po magneziju in njegovo pretvorbo v trajnejšo obliko. Drugi dve skupini barvil sta kemijsko pisana družba, saj je znanih več kot 600 karotenoidov. Njihov najbolj znan predstavnik je beta karoten, predhodnik vitamina A. Vloga teh snovi v telesu je zapletena. Pomembne so zato, ker spodbujajo razstrupljanje, varujejo pred poškodbami, ki jih povzročijo prosti radikali, in ščitijo pred rakom. Zaradi velikega pomena teh barvil v današnjem času se je dobro odločiti za najbolj obarvano različico sadje in zelenjave: rdečo čebulo, rdeče pomaranče, najtemnejšo solato, rdeča jabolka, temno modro grozdje z (dobro prežvečeno) lupino vred.

Kaj sporočajo barve?


Rdeča: karotenoidi, antocianska barvila
Oranžna: karotenoidi
Rumena: flavonoidi, karotenoidi
Zelena: klorofil
Temno zelena: klorofil, flavonoidi, karotenoidi
Vijolična: antocianska barvila


Klorofil

Kloorofil je čista zgoščena moč sonca. Čisti in gradi kri, hitro povečuje količino hemoglobina, vpliva na povečanje količine železa v krvi in s tem odpravlja slabokrvnost. Poleg tega izboljšuje prekrvljenost tkiv in organov ter pospešuje sprejem kisika. Pomembno pomaga pri dejavnostih jeter. Klorofil je ena od najmočnejših protirakavih učinkovin - karcenogene snovi nevtralizira neposredno in s spodbujanjem razstrupljanja telesa.

Karotenoidi

Veliko jih je v oranžno, rumeno in rdeče obarvanem sadju ter zelenjavi, precej pa se jih skriva tudi pod zeleno barvo temnolistne zelenjave. Rastline ščitijo pred premočnim ultravijoličnim sevanjem in nevtralizirajo reaktivne kisikove molekule.Nekateri karotenoidi, predvsem tisti iz temnolistne zelenjave, so na višjih temperaturah neobstojni in med kuhanjem razpadejo. Karotenoidi v oranžni in rdeči zelenjavi ter sadju so obstojnejši in med kuhanjem ne razpadejo ali vsaj ne povsem. Mednje spadata najbolj znana in najdejavnejša predstavnika skupine, karoten in likopen.

Ker so karotenoidi topni v maščobah, jih telo lažje sprejme, če jih zaužijemo skupaj z maščobami, najbolje z olivnim oljem. Ne učinkujejo izolirano, marveč v povezavi z drugimi bioaktivnimi sestavinami zelenjave in sadja. Karotenoidi so močni antioksidanti. Telo varujejo pred poškodbami, ki jih povzročijo prosti radikali. Poleg tega spodbujajo nastajanje in delovanje celic, ki sestavljajo prvi ščit telesnega imunskega sistema: krepijo imunsko odpornost in spadajo med najmočnejše naravne zaščite pred rakom. Kožo ščitijo pred ultravijoličnim sevanjem. Če uživamo korenčkov sok, na soncu porjavimo lepše in prej. Karotenoidi ščitijo pred oksidacijo LDL-holesterola in njegovim nalaganjem v stenah žil. Poleg tega izboljšujejo vid in preprečujejo nastanek sive mrene.

Flavonoidi

Najti jih je v vsej zelenjavi in sadju. Nekateri jima podelijo rumeno (flavoni), drugi rdečo, modro in vijolično barvo (antociani). Nekateri flavonoidi, na primer tisti v citrusih, so brezbarvni, drugi so odgovorni za grenak ali pekoč okus. Rastline ščitijo pred oksidacijskimi poškodbami tkiva in škodljivimi mikroorganizmi. Največ flavonoidov je v povsem sveži zelenjavi in sadju. Med shranjevanjem se njihova količina zmanjšuje. Na vročini so obstojni, so vodotopni in med kuhanjem preidejo v vodo. Ko jo zlijemo stran, zavržemo tudi flavonoide, zato raje kuhamo v sopari.Najbolj znani in koristni flavonoidi so antocianska barvila, predvsem iz jagodičja, flavonoidi iz citrusov, katehini iz zelenega čaja in rdečega vina ter kvercetin iz čebule. To so močni antioksidanti, ki nevtralizirajo proste radikale in ščitijo pred rakom. Poleg tega zavirajo razvoj škodljivih bakterij in virusov. Varujejo pred boleznimi srca in ožilja ter skrbijo za primerno redko, zdravo kri. LDL-holesterol ščitijo pred oksidacijo in zavirajo njegovo odlaganje v žilah.

Kako do barv?

Nadvse preprosto: z vsakodnevnim hrustanjem solat in sadja ter s pitjem sveže stisnjenih sadnih in zelenjavnih sokov. Ni pomembno, da jemo samoenjave: rdečo čebulo, rdeče pomaranče, najtemnejšo solato, rdeča jabolka, temno modro grozdje z (dobro prežvečeno) lupino vred.


Marjan Berginc

Marjan Berginc dr. med. spec. splošne medicine

Tina Fabjan

Tina Fabjan dr. dentalne medicine

Luka Hren

Luka Hren diplomirani kineziolog in gibalni terapevt Diplomirani kineziolog, Fakulteta za šport, magistrski študij Kinezioterapija

Postavi vprašanje

Vsi Viva strokovnjaki