Multivitaminski pripravki

(Foto: Diana Anđelič)

Koristna pomoč ali trik?

Vitaminski in mineralni pripravki so še vedno temelj prehranskih dodatkov, čeprav jih iz dneva v dan dopolnjujejo z novimi aktivnimi snovmi iz rastlinskega in živalskega sveta. V zadnjih nekaj desetletjih se je to znanstveno in industrijsko področje zelo razvilo, znanost pa intenzivno raziskuje delovanje tovrstnih pripravkov. Toda ker so prehranski dodatki na meji med hrano in zdravili, pri razumevanju njihove uporabe in učinkovitosti pogosto prihaja do nesoglasij. Toda nekaj je povsem jasno – dodatki nikakor ne morejo in ne smejo nadomestiti uravnotežene prehrane.

Kdaj nam primanjkuje hranilnih snovi?
Pomanjkanje hranilnih snovi je najlažje dokazati z laboratorijsko analizo, ugotoviti pa ga je mogoče že na osnovi telesnih simptomov, ki kažejo na pomanjkanje posameznih življenjsko pomembnih hranilnih snovi. Z opazovanjem svojega telesa lahko najbolje prepoznamo simptome, ki so posledica neustrezne prehrane in življenjskega sloga ter nekaterih zdravstvenih težav.

Največkrat gre za oslabljen imunski odgovor, pogosta vnetja, slabokrvnost, slabo kakovost las, kože in nohtov, zmanjšan tek, mišične krče, utrujenost, slabost, izčrpanost, potrtost, nespečnost, počasno celjenje ran ter druge klinične in podklinične simptome. Sodobni življenjski slog prispeva k nastanku prikritih prehranskih primanjkljajev. Strokovnjaki svetujejo skrb za uravnoteženo prehrano in šele nato izbiro kakovostnih prehranskih dodatkov, med katere spadajo tudi multivitaminski pripravki.

Koristna pomoč za kronične bolnike
Čeprav mnogi menijo, da so multivitaminski pripravki zgolj dober marketinški trik, obstajajo tudi skrbno zasnovane znanstvene raziskave, ki kažejo na koristnost njihovega jemanja. Še več, preoblikovana prehranska piramida obsega dnevno jemanje multivitaminsko-mineralnega dodatka, ki pomaga preprečevati morebitne prehranske primanjkljaje. Dober dodatek k prehrani, ki vsebuje vse potrebne hranilne snovi v ustreznih odmerkih, je koristna pomoč, raziskave pa kažejo, da so najkoristnejši pri kroničnih bolnikih in starejših ljudeh.

Kaj pravijo študije?
Pred nekaj leti je revija Nutrition objavila študijo, s katero so znanstveniki skušali ugotoviti učinkovitost multivitaminsko-mineralnega dodatka, ki je vseboval 24 sestavin v povišanih odmerkih. Raziskovalci so pri 150 udeležencih študije preučevali različne parametre. Po treh oziroma šestih mesecih jemanja pripravka so jim izmerili koncentracijo posameznih vitaminov in mineralov, homocisteina in pokazateljev oksidacije LDL-holesterola v krvi. Tako po treh kot po štirih mesecih so pri udeležencih raziskave dokazali povišane ravni vitaminov B6, B12, C in E ter folatov in beta karotena. V povezavi s tem se je pri njih znižala raven homocisteina in zmanjšala oksidacija LDL-holesterola. Preučevanje delovanja vitamina E na oksidacijo LDL-holesterola sicer ni prineslo soglasja, toda znanstveniki še naprej raziskujejo ta učinek pri kombinaciji vitaminov C in E.

Druga naključna kontrolirana klinična študija je pokazala, da so bila pri osebah s sladkorno boleznijo tipa 2, ki so redno jemale multivitaminsko-mineralni prehranski dodatek, vnetja pomembno redkejša kot pri osebah iz kontrolne skupine. Manjšo pogostnost vnetij in boljše kognitivne funkcije so dokazale tudi študije, opravljene na starejših osebah, ki so redno jemale multivitaminske-mineralne pripravke.

Druge raziskave so pokazale, da zdravi ljudje, ki uživajo uravnoteženo in zdravo hrano, nimajo ne potrebe ne koristi od jemanja multivitaminskih dodatkov, zato jih znanstveniki ne odsvetujejo in tudi ne priporočajo.

Ker se izidi študij ne ujemajo vedno, bodo za končno oceno potrebni izidi obsežnejših kliničnih raziskav, ki bodo potrdili ali ovrgli učinkovitost tovrstnih dodatkov.

Ameriška študija, ki je preučevala mnenje ljudi o vitaminskih pripravkih in njihov sloves, je pokazala, da je vitamin C najpogostejši prehranski dodatek. Starejši ko so ljudje, pogosteje posegajo tudi po vitaminu E. Prepričanje, da prehranski dodatki preprečujejo bolezni in skrajšujejo njihovo trajanje, se je razlikovalo glede na spol anketirancev. Moški pogosteje posegajo po dodatkih v mlajših in srednjih letih, medtem ko je pri ženskah prav nasprotno, saj jih največ zaužijejo v zrelih letih.