Minerali, antioksidanti, vlaknine

(Foto: Jupiterimages)

Zlasti v hrani in v pripravkih rastlinskega izvora nastopajo  snovi, o katerih je precej znanega, precej dokazanega, o marsičem pa še ugibajo, saj raziskave marsikatere teze ne potrjujejo, včasih jih celo povsem zavrnejo. Vseeno je tu še nekaj snovi, glede katerih se večina strokovnjakov s področja fitofarmakov in prehrane strinja, da pomembno izboljšujejo zdravje. Govorimo o pojmih minerali, antioksidanti in vlaknine.

Minerali

Minerali omogočajo normalno delovanje encimov, so sestavina okostja, omogočajo delovanje živčnega sistema in sodelujejo v acidobaznem ravnotežju v telesu. Potrebam po njih zadošča že raznolika hrana. Kot piše doc. dr. Marija Sollner Dolenc s Fakultete za farmacijo v Ljubljani, jih delimo na: makrominerale (natrij, kalij, magnezij, klor, fosfor, kalcij), ki jih telo potrebuje 100 miligramov ali več na dan; mikrominerale (minerali v sledovih - železo, baker, cink); in tiste, ki jih telo potrebuje do 5 miligramov na dan (krom, mangan, fluor, jod, kobalt, selen, arzen, bor, vanadij, nikelj, kadmij, litij, svinec in molibden). Številni med njimi so v prevelikih odmerkih strupeni.

Magnezij sodeluje pri uravnavanju delovanja živcev, krčenju mišic ter pri prehajanju kalcijevih, natrijevih in kalijevih ionov prek celičnih membran. Pomanjkanje povzroča izgubo teka, mišične krče, zaprtje, srčno aritmijo ... Na drugi strani lahko preveč magnezija v skrajnem primeru pripelje do srčne odpovedi.

Veliko magnezija je v
  • zelenjavi,
  • žitaricah,
  • orehih,
  • lešnikih,
  • grahu in
  • fižolu.

Kalcij je najti pretežno v kosteh in zobeh. Vpliva na delovanje številnih encimov, rast kosti in zob, strjevanje krvi, prepustnost celičnih membran ter delovanje živčnih in mišičnih celic. Njegovo pomanjkanje povzroča osteoporozo pri odraslih in rahitis pri otrocih.

Veliko ga je v
  • mleku,
  • mlečnih izdelkih in v
  • mineralnih vodah.
Cink je večinoma v kosteh, a tudi v koži, laseh in nohtih. Njegovo pomanjkanje povzroča nepravilno rast, anemijo, kožne spremembe, otopelost in šibko delovanje spolnih žlez.

Največ ga je v
  • školjkah,
  • mesu,
  • jetrih,
  • jajcih,
  • soji,
  • otrobih in
  • neoluščenem rižu.
Krom sodeluje pri nastajanju maščob, delovanju inzulina in nadzoru količine holesterola. Njegovo pomanjkanje povzroča povečanje ravni holesterola, aterosklerozo, počasnejšo rast ...

Najdemo ga v
  • nekaterih rastlinskih oljih,
  • mesu,
  • školjkah,
  • jetrih in
  • žitih.
Mangan je najti v kosteh, ledvicah, jetrih in srcu. Nadzira rast in omogoča delovanje živčnega sistema, njegovo pomanjkanje pa je značilno za sladkorne bolnike, obolele za shizofrenijo in revmatoidnim artritisom ter srčne bolnike.

Najdemo ga v
  • orehih,
  • lešnikih,
  • rumenjaku,
  • sončničnih semenih,
  • grahu,
  • fižolu in
  • kvasu.
Selen je najti v eritrocitih, jetrih, vranici, mišicah, laseh, nohtih in zobni sklenini. V nekaterih primerih lahko nadomešča vitamin E. Selen sodeluje pri odstranjevanju prostih radikalov iz telesa in deluje protivnetno. Po nekaterih raziskavah njegovo pomanjkanje pri živalih upočasni rast, skupaj s pomanjkanjem joda pa oslabi delovanje ščitnice. Po nekaterih raziskavah deluje selen v kombinaciji z vitaminom E protitumorno.

Največ ga je v
  • žitih,
  • morskih sadežih in
  • mesu.
Članek se nadaljuje »