Moč skupnih obrokov

  • TK
  • ponedeljek, 09. november 2009
(Foto: Shutterstock)

Družinska kosila izginjajo

Kakšna je pravzaprav vloga skupnih obrokov in kaj nam pomenijo? Kako na skupno obedovanje vplivajo sodobni način življenja in nove prehranske kulture (hitra hrana)? Kakšne so želje in potrebe po skupnih obrokih v prihodnosti ter razlike in podobnosti v vedenju in odnosu do skupnih obrokov v različnih državah po svetu, so med drugim vprašali več kot 6000 ljudi v 12 državah na globalni ravni, pa tudi v Sloveniji. Pokazalo se je, da čeprav skupni obroki izginjajo, še vedno ostajajo srčika družinskega srečevanja

Rezultati kažejo, da Slovenci kot največjo oviro skupnim obrokom vidijo različne urnike, zaradi katerih posamezniki jedo ob različnih urah (36 %). Kot druge razloge so navajali pomanjkanje časa (21 %) in delo do poznih ur (17 %). Kar 91 odstotkov Slovencev, ki so sodelovali v raziskavi, meni, da so ljudje danes odtujeni, 98 odstotkov jih meni, da si danes redko vzamejo čas za pogovor in deljenje svojih doživetij, 80 odstotkov vprašanih pa misli, da pomanjkanje skupnih obrokov vodi v izgubo družinskega običaja. Večina Slovencev ima sicer pozitiven odnos do družinskih kosil. Kar 94 odstotkov vidi v družinskih obrokih dragocen običaj, ki ga je treba ohraniti, 90 odstotkov pa meni, da so družinski skupni obroki pomembni za dobrobit vse družbe.

Slovenci hrepenijo po več skupnih obrokih in kar 86 odstotkov si jih želi, da bi lahko vsak dan obedovali v krogu svoje družine. 76 odstotkov vprašanih si želi, da bi njihove družine več časa posvetile skupnim kosilom, 74 odstotkov pa pogreša več časa za pogovor z domačimi.

»Skupni obroki nam poleg uživanja v medsebojnih vezeh omogočajo tudi umiritev od napetega dneva. Ob pomoči teh ponavljajočih se skupnih obredov se ne hranimo le na fizični, temveč tudi na psihični in čustveni ter celo na intelektualni ravni. Raziskave opozarjajo zlasti na pomen skupnih obrokov za psihofizični razvoj otrok. Primerjamo jih lahko s cepivom, ki ščiti otroke pred marsičem slabim (od debelosti in motenj hranjenja naprej). So tudi pomembna lekcija o bontonu, družbenih pravilih ter vlogah – v idealnem primeru vsa družina sodeluje pri obredju skupnega obedovanja,« je predstavitev izsledkov komentirala docentka dr. Metka Kuhar, raziskovalka v Centru za socialno psihologijo na Fakulteti za družbene vede.

Rezultate raziskave je v elegantnem salonu podjetja Miele predstavila družba Unilever, pod okrilje katere spada tudi blagovna znamka Knorr. Vabilu na dogodek se je odzvala tudi družina pevke Nuše Derenda. Blažka Mueller Pograjc je v pogovoru z Nušo, Frenkom in fantoma izvedela, da so skupni obroki za njihovo družino zelo pomembni, vendar se zaradi hitrega življenjskega ritma zgodijo predvsem ob koncih tedna in na praznične dni. »Nedeljske in praznične obroke običajno pripravljam sama, v poletnih mesecih pa mi na pomoč priskočijo fantje. Otroka se še posebej navdušujeta nad pikniki, ki jih pripravljamo na našem zunanjem ognjišču. Med tednom so skupni obroki redkejši, saj otroka kosita v šoli ali pri babici, zato ponavadi kuham samo zase in Frenka.«

Raziskava Moč skupnih obrokov je uvod v Knorrovo globalno in lokalno komunikacijsko kampanjo, ki bo v Sloveniji potekala pod sloganom Vsaka pogrnjena miza je nova priložnost.