Probiotiki - zaužijte prednosti

(Foto: Jupiterimages)

Skrivna moč koristnih bakterij

Ne moremo jih videti, ne začutiti in ne okušati, toda če se znajdejo v mlečnem izdelku, lahko za naše zdravje delajo čudeže.
Probiotiki ali dobre bakterije mlečne kisline, ki so vse pogosteje sestavni del jogurta in drugih fermentiranih izdelkov, ne pomagajo le pri uravnovešanju prebave in črevesne flore, temveč tudi krepijo imunski sistem in se borijo proti okužbam.

Znanstveniki spoznavajo čedalje širše polje njihove uporabnosti, ugotovili pa so tudi, da različne vrste probiotikov, enako kot zdravila, delujejo na različne motnje.

Probiotiki so bakterije zaveznice, ki varujejo naše zdravje. Že njihovo ime govori o njihovem vplivu, saj pro bios v latinščini pomeni za življenje. Te koristne bakterije, ki jih najdemo v prehranskih dodatkih ter fermentirani hrani, kot so jogurti in miso, preprečujejo in lajšajo kup prebavnih motenj in obenem krepijo imunski sistem. Zadnje študije kažejo, da bi jih lahko ciljano uporabljali za izboljšanje zdravja in preventivo pred boleznimi.

ABC koristnih bakterij
Človekovo zdravje je tesno povezano z delovanjem debelega črevesa. Debelo črevo zahteva dodatno pozornost v primeru potovanja v kraje, katerih bakterijske flore so telesu tuje, pa tudi v zimskih mesecih, ko so pogostejše bolezni, ki zahtevajo krajše ali daljše zdravljenje z antibiotiki.

Probiotiki so v največji meri laktacidne in bifidobakterije. Večina najbolj znanih probiotičnih bakterij spada v skupino laktobacilov. Vse laktacidne bakterije proizvajajo presnovke, ki so koristni za človekovo zdravje, vendar vse skupine laktacidnih bakterij niso probiotične. Probiotične laktacidne bakterije se razlikujejo od navadnih tovrstnih bakterij po tem, da jih del zmore preživeti pot skozi prebavila oziroma prestati uničujoč učinek želodčne kisline, žolčnih kislin in prebavnih encimov tenkega črevesa. Tako žive prispejo do debelega črevesa, kjer se razmnožijo in prilepijo na njegovo notranjo steno.

Narava biokemičnih reakcij, ki potekajo v debelem črevesu, je odločilna za človekovo zdravje. Trajna prevlada mikrobov, ki proizvajajo škodljive presnovke (toksine), lahko pripelje do vnetja črevesa, sindroma razdražljivega črevesa, pa tudi resnejših motenj, medtem ko se koristne probiotične klice borijo proti tovrstnim škodljivim vplivom.

Ko gre za učinkovitost laktobacilov, je po učinkovitosti prvi na seznamu Lb. acidophilus. Že več tisoč let je sestavni del naravnih virov hrane in kislega mleka, ne da bi povzročal neželene učinke, zaradi česar je tako varen kot tudi primeren za uporabo pri širokem spektru težav. Na trgu se pojavljajo vedno novi sevi probiotikov pod zaščitenimi imeni, kot je denimo laktobacilus actiregularis, ki naj bi pomagal pri upočasnjeni prebavi.

Škodljivi dejavniki za črevesno floro
Črevesno floro dojenčkov večinoma sestavljajo koristne bifidobakterije, pri odraslih, ki uživajo mešano hrano, pa je položaj v debelem črevesu veliko resnejši. V primerjavi s 95 do 98 odstotki koristne črevesne flore pri dojenčkih bi bilo za odrasle idealno že "samo" 40 do 45 odstotkov. Namesto tega v debelem črevesu odraslih število koristnih mikrobov praviloma ne presega 12 odstotkov, najpogosteje pa se giblje med odstotkom ali dvema! Na sestavo črevesne flore škodljivo vplivajo številni dejavniki: onesnažena hrane, v kateri ni dovolj hranilnih snovi, enolično prehranjevanje, pretirano pitje alkohola, zdravljenje z antibiotiki, stresno življenje … Vse to vodi do uničevanja probiotikov, najpogosteje pa jih ubijajo antibiotiki, ki poleg bakterij, ki povzročajo škodljive bolezni, pomorijo tudi koristne bakterije.

Vivin namig

Probiotike je najbolje zaužiti pred jedjo, saj se tako najhitreje prebijejo do svojega cilja.

Če želite, da se bodo probiotiki lepo razmnoževali, jih morate negovati in se pravilno prehranjevati  Uživanje probiotikov namreč še ne pomeni, da se bodo tudi prijeli, saj za preživetje potrebujejo ustrezno hrano in kislo pH-okolje v črevesju. Ljudem, ki bodo še naprej jedli le rafinirana živila ter skoraj nič sadja in zelenjave, bo jemanje probiotikov pomagalo le začasno, dokler novi probiotiki ne bodo pomrli od lakote zaradi pomanjkanja hrane v obliki vlaknin (prebiotiki).

S probiotiki si pomembno okrepimo črevesno floro, uživamo pa jih lahko v obliki prehranskih dodatkov ali pa si pomagamo z živili, obogatenimi s probiotiki. Uporaba pripravkov v kapsulah je udobna, kapsula vsebuje ogromno bakterij, njihova ovojnina pa omogoča dolgotrajnejše shranjevanje.

Tina Fabjan

Tina Fabjan dr. dentalne medicine

Marjan Berginc

Marjan Berginc dr. med. spec. splošne medicine

Vsi Viva strokovnjaki