Zelje

(Foto: Diana Anđelič)

Kralj zimske mize

Čeprav poznamo več vrst in podvrst zelja, pri nas uporabljamo pretežno belo, precej manj pa rdeče zelje. V prehranskem pogledu med njima ni pomembnejše razlike, čeprav rdeče zelje redkeje kisajo za zimo. Zelje uporabljamo vse leto − poleti sveže, ki mu pravimo tudi sladko, in pozimi kislo.

Zelje je kultivirana zeljnata rastlina, nastala s selekcijo iz divje rastline, ki še zdaj raste na skalnatih evropskih obalah. Prvotni prebivalci evropskega obalnega območja so divje zelje uporabljali za prehranjevanje že v prazgodovini. Stari Egipčani ga niso poznali, v Grčijo, kjer so ga zelo cenili, pa je prispelo šele v 4. stoletju pr. n. š. Rimljani so ga spoznali nekoliko pozneje in sodeč po pisnih dokumentih so ga še bolj spoštovali. Šele stari Slovani so odkrili postopek kisanja, ki se je ohranil vse do zdaj.

Zelje ima, podobno kot druga listnata zelenjava, nizko energetsko vrednost. V 100 g sladkega zelja je 104 kJ ali 25 kcal, v kislem zelju pa 92 kJ ali 22 kcal.

Toda njegova največja vrednost je bogastvo mineralnih snovi in vitaminov. Zelje vsebuje največ kalija, železa, magnezija, žvepla in bakra. Majhne količine natrija ter ugodno razmerje med kalcijem in fosforjem zagotavljajo kar največji izkoristek kalcija v organizmu. Raziskave so pokazale, da se zelje po vsebnosti vitamina C lahko mirno kosa z limono in pomarančo (100 g zelja vsebuje 50 mg vitamina C). Ne gre zanemariti niti vitaminov B1 in U, karotena (provitamina A), PP in K, bogato pa je tudi z različnimi fermenti.

Zelje zagotavlja telesu najkakovostnejše elemente za vzdrževanje biološkega ravnovesja v organizmu ter obrambo pred vrsto bolezni, med katerimi je najpomembnejši skorbut.

V pravilno kisanem zelju se razvijejo mikroorganizmi, ki zavirajo procese gnitja v črevesju ter pospešujejo iztrebljanje in izločanje strupenih snovi iz črevesja.

V naši kulinariki, žal, zelo malo uporabljamo sveže kislo zelje, čeprav je prav takšno najbogatejše s hranilnimi snovmi.

Če že ne gre drugače, bi morali vsaj enkrat na teden pred jedjo pojesti nekaj žlic surovega kislega zelja ali pa zjutraj na tešče popiti kozarec vode, v katerem se je kisalo zelje, saj zelnica spodbuja izločanje žolča in delovanje slinavke.

Zato je sodobna medicina, ki zelo obzirno priporoča dediščino svoje zibelke, ljudske medicine, zelju podelila pomembno vlogo pri zdravljenju debelosti in sladkorne bolezni. Ne bo narobe, če boste v kuhano kislo zelje dodali še nekaj svežega, saj boste tako jedi izboljšali hranilno vrednost.

Malo znano je, da sok iz surovega zelja ni le bogat vir vitamina C, temveč tudi zdravilni napitek s širokim delovanjem.

Poskusi kažejo, da lahko pomaga pri zdravljenju razjede želodca in vnetja debelega črevesja.

Upravičeno domnevajo, da zdravilnost soka iz zelja izhaja iz vitamina U. Pomanjkanje tega vitamina v želodcu in črevesju ustvarja ugodne razmere za razvoj razjede na želodcu in dvanajstniku. Sok iz svežega zelja spodbuja izmenjavo snovi v celicah in ugodno deluje na črevesno sluznico.

Pomembno je poudariti, da soka iz svežega zelja ne smemo zamrzovati ali puščati za naslednji dan; vedno mora biti svež, pravkar stisnjen. Soka iz zelja tudi ne smemo pogrevati, saj tako izgubi najučinkovitejše zdravilne snovi. Pomešan s sokom iz korenčka in repe je odlično sredstvo za vse, ki trpijo za pomanjkanjem kalcija.

V zeljnih listih so fitoncidi, snovi, ki blažijo vnetne procese. Metoda zdravljenja je preprosta in učinkovita – zeljnati list položimo na boleče mesto ali ga privijemo obenj. Z zeljnim poparkom zdravijo vnetja dihalnih poti, s sokom pa nespečnost.

Proti gastritisu priporočajo uporabo svežega soka: spiti ga je treba po en kozarec, in sicer 40 minut pred jedjo, od tri- do štirikrat na dan.

Proti nespečnosti priporočajo pitje soka iz svežega zelja uro pred spanjem, za kar zadošča že pol kozarca. Pomembno je tudi vedeti, da sok iz zelja deluje diuretično, torej odvaja odvečno tekočino iz telesa in znižuje raven sladkorja v krvi.

Proti vnetjem dihalnih poti uporabljajo poparek iz zelja – po četrt kozarca od tri- do štirikrat na dan pred jedjo.

Z zeljem nad raka

Zelje in njegovi sorodniki so najboljša izbira, ko gre za preprečevanje raka debelega črevesa. V tej zelenjavi je nekaj – najbrž velika koncentracija indolov – zaradi česar je zmožna braniti organizem pred nastankom nevarnega tumorja debelega črevesa. Številne študije so pokazale, da so zelje, brokoli, brstični ohrovt in cvetača najmogočnejši zavezniki pri preprečevanju tega raka. Podatki so več kot obetavni.

Prvo študijo, ki je povezala zelje s preprečevanjem raka debelega črevesa, so opravili v New Yorku, in sicer na moških. Pokazalo se je, da so tisti, ki so jedli več zelenjave, pretežno zelja, solate in kislega zelja, imeli manj možnosti, da zbolijo za to hudo boleznijo. Osebe, ki so uživale zelje več kot enkrat na teden, so imele trikrat manj možnosti, da bodo zbolele, kot tisti, ki so ga jedli samo enkrat na mesec ali redkeje. Celo uživanje zelja samo enkrat na dva, tri tedne je za polovico zmanjšalo tveganje.

Študija, ki so jo opravili na Univerzi Juta, obsegala pa je 600 ljudi, je vnovič pokazala, da so imeli moški, ki so uživali veliko cvetače in zelja, za 70 odstotkov manj možnosti, da obolijo za rakom debelega črevesa, kot tisti, ki so se izogibali zelenjavi.

Olja Repež

Olja Repež osebna stilistka (Image Consultant)

Postavi vprašanje

Marijana Jazbec

mag. Marijana Jazbec poklicna grafologinja analiza pisave

Postavi vprašanje

Vsi Viva strokovnjaki