Portal Viva za optimalno delovanje uporablja piškotke. Ali se strinjate z njihovo uporabo?


Strinjam se     Več o piškotkih »

Skrij
< >
 

 

A- A A+

Metabolni sindrom

Novo ime za staro bolezen?

Od 20 do 25 odstotkov odraslih v ZDA in Evropi ima metabolni sindrom. Za Evropo še ni enotnih podatkov o pogostnosti med otroci, v ZDA pa menijo, da je do 10-odstotna! V razvitem svetu opazujemo epidemijo debelosti že od leta 1985, vendar je debelost šele leta 1997 dobila status bolezni. Že leta 1956 je neki znan francoski znanstvenik opozoril na dejstvo, da na zgodnje pojavljanje žilne bolezni ali ateroskleroze ne vpliva le povečana telesna teža, ampak predvsem razporeditev maščobe v telesu.
Deset let pozneje so francoski znanstveniki ugotovili, da je ateroskleroza pogostejša in se pojavi bolj zgodaj pri bolnikih, ki imajo sladkorno bolezen ter povečano količino maščob in sečne kisline v krvi. Metabolni sindrom kot posebna bolezen se je "rodil" leta 1968, znaki pa so bili: debelost, visok krvni tlak, nepravilna presnova maščob in sečne kisline ter sladkorna bolezen odraslih (sladkorna bolezen tipa II).

Sledilo je dvajset let zatišja, leta 1988 pa je metabolni sindrom v ZDA dobil novo ime – sindrom X. Med njegove znake so takrat uvrstili tudi inzulinsko rezistenco, odpornost celic na delovanje inzulina. Nekaj časa so ga imenovali sindrom inzulinske rezistence. V Evropi se je za isto bolezen udomačilo ime polimetabolni sindrom, ki so ga uporabljali vse do preloma tisočletja. Zadnjih nekaj let Evropa in ZDA uporabljata isto ime – metabolni sindrom, leta 2005 pa sta poenotili tudi merila zanj.

Pogostnost in vzroki za nastanek

Osnovna značilnost metabolnega sindroma je presnovna motnja, ki se imenuje inzulinska rezistenca. Zanjo je značilno, da se telesne celice ne zmorejo ustrezno odzivati na delovanje inzulina, ki ga izloča trebušna slinavka. Za to motnjo so nekateri ljudje genetsko obremenjeni, nagnjenost k tej bolezni je torej dedna, vsaj enako ali celo pomembnejša za njen nastanek pa sta pridobljena dejavnika − povečana količina maščobe v telesu in telesna nedejavnost −, ki sta značilna za nezdrav življenjski slog v razvitem svetu tretjega tisočletja.

Ugotavljanje metabolnega sindroma

Do leta 2005 za to bolezen ni bilo enotnih diagnostičnih meril. V uporabi so bila različna priporočila; najbolj razširjeni so bili kriteriji ATP III, ki smo jih uporabljali tudi v Sloveniji.

Ti so se glasili: metabolni sindrom ima vsak posameznik, ki ima vsaj tri od naštetih bolezenskih znakov:

  • centralni tip debelosti s povečanim obsegom pasu (pri ženskah 88 cm ali več, pri moških 102 cm ali več),
  • raven trigliceridov v krvi na tešče presega 1,7 mmol/l,
  • raven HDL- ali "dobrega" holesterola v krvi na tešče je nižji od 1,0 mmol/l pri ženskah in nižji od 0,9 mmol/l pri moških,
  • krvni tlak presega 135/80 mmHg in
  • raven krvnega sladkorja na tešče presega 5,6 mmol/l.


Leta 2005 pa so v Berlinu sprejeli veljavna nova merila metabolnega sindroma, ki jih uporabljamo tudi v Sloveniji. Glasijo se:

  • obseg pasu pri ženskah je večji od 80 cm in pri moških večji od 94 cm (obvezno merilo)

in še dva od naslednjih naštetih kriterijev:

  • raven trigliceridov v krvi na tešče presega 1,7 mmol/l,
  • raven HDL-holesterola v krvi na tešče je nižji od 1,03 mmol/l pri moških in nižji od 1,29 mmol/l pri ženskah,
  • zdravljena hiperlipoproteinemija,
  • raven krvnega sladkorja na tešče presega 5,6 mmol/l ali že odkrita in zdravljena sladkorna bolezen tipa II,
  • sistolični (višji) krvni tlak presega 130 mmHg, diastolični (nižji) krvni tlak presega 85 mmHg.

 Metabolni sindrom, čezmerna teža in debelost

Centralni, trebušni tip debelosti ima večina moških in več kot polovica žensk po 45. letu starosti. Značilno je tudi, da ima lahko povečan obseg pasu marsikateri posameznik, ki po BMI-kriterijih ne spada med debele in ima torej BMI nižji od 30. Zato zdaj med bolezni štejejo tudi čezmerno težo (BMI od 25 do 30). Še posebno so že pri čezmerni teži ogroženi tisti, ki imajo maščobo razporejeno pretežno okrog sredine telesa, to je na trebuhu.

Metabolni sindrom je treba zdraviti, saj pomeni povečano tveganje za nastanek bolezni ožilja, katerih posledice (srčni infarkt in možganska kap) so še vedno najpogostejši vzrok smrti v razvitem svetu. Dobro je vedeti, da znižanje telesne teže in zmanjšanje količine maščobe v telesu z normalizacijo obsega pasu pomembno vplivata na preostale bolezenske značilnosti metabolnega sindroma. Izboljšajo se namreč prav vsi spremljajoči bolezenski znaki, tako da zdravljenje z zdravili potrebuje le manjšina bolnikov. Za zmanjšanje količine maščobe v telesu je potrebno hujšanje pod vodstvom zdravnika specialista internista, ki bo nadziral tudi druge spremljajoče bolezenske znake z ustrezno izbiro diete in morda zdravil, nujna pa je tudi individualno izbrana in vodena telesna dejavnost, ki pomembno vpliva na raven varovalnega HDL-holesterola.

Ali ste kandidat za metabolni sindrom?

Obkrožite število točk

SPOL

Moški − 2
Ženska −1

BMI

od 18,5 do 21,5 − 1
od 21,5 do 25 − 2
od 25 do 30 − 3
od 30 do 33 − 4
od 33 do 36 − 5
od 36 do 39 − 6
nad 39 − 6

OBSEG PASU

do 80 cm − 1
od 80 do 94 cm − 2
nad 94 cm − 3

STAROST

do 30 let − 1
od 30 do 40 let − 2
od 40 do 50 let − 3
od 50 do 60 let − 4
nad 60 let − 2

KRVNI TLAK

130/80 mm Hg ali manj − 0
sistolični tlak 135 ali več − 1
diastolični tlak 85 ali več − 1

TELESNA DEJAVNOST

do 2 uri na teden − 3
od 2 do 5 ur na teden − 2
več kot 5 ur na teden − 0

Seštevek točk – rezultat testa

4 točke – zelo majhna verjetnost
od 4 do 8 točk − majhna verjetnost
od 8 do 11 točk − zmerna verjetnost
nad 11 točk − velika verjetnost

Vam je članek všeč?


Išči po ključnih besedah

sladkorna bolezen , diabetes , inzulin , telovadba , krvni tlak , holesterol , debelost , telesna teža , telesna dejavnost , maščoba , ateroskleroza , obseg pasu , metabolni sindrom , trebušna slinavka , sindrom x , rezistenca , inzulinska rezistenca

Povezano

Dodajte svoj komentar

Komentiranje člankov je omogočeno le prijavljenim uporabnikom.

Prijavite se v portal ali se brezplačno registrirajte.