Portal Viva za optimalno delovanje uporablja piškotke. Ali se strinjate z njihovo uporabo?


Strinjam se     Več o piškotkih »

Skrij
< >
 

 

A- A A+

Koprive za raztrupljanje telesa in kulinarični užitek

V rastlinah se pogosto skrivajo pravi zakladi. Kopriva, na primer, ki jo zagotovo poznate po listih, ki tako neprijetno opečejo, je prava zakladnica snovi, ki odnašajo strupe iz telesa in mu hkrati dajejo energijo. Nekoč so jo uporabljali za spomladansko "čiščenje krvi". Pomladne mesece, ko so listi še mladi in mehki, lahko torej s pridom izkoristite. Nadenite si primerne rokavice in na neonesnaženih območjih naberite mlade koprive. Ker kopriva s pranjem izgubi pekočo moč, iz listov lahko pripravite mineštro ali rižoto.
Mlade koprive, ki jim lahko dodate tudi regrat, so odlične za pripravo špinače. Iz koprive lahko pripravite tudi poparek. Pest koprivnih listov stresite v liter vrele vode, pustite stati 20 minut in precedite. Čaj pijte čez ves dan.

Spomladi je kopriva idealna za obnavljanje moči in odvajanje vode iz telesa. Znižuje raven holesterola in sečne kisline, učinkovita je tudi proti mozoljem. V lekarnah jo najdete v treh oblikah.

Sok sveže rastline

Če želite iz telesa odstraniti strupe, dvakrat na dan zaužijte po eno žlico soka. Razstrupljevalna kura naj traja mesec dni. Sok je primeren tudi za zunanjo rabo, za masažo lasišča proti lomljivim in izsušenim lasem.Tinktura. Za premagovanje spomladanske utrujenosti trikrat na dan zaužijte po 40 kapljic.

Kapsule

Vsebujejo prah iz korenin rastline; znanstvene raziskave kažejo, da pomagajo pri zdravljenju razširjene prostate.

Koprive so periodni sistem v malem

Ni je bolj vroče in "mesnate" zelenjave od kopriv. Če hočemo beljakovine, so v njih. Če bi radi rudnine, jih je v koprivah sploh največ. Še za nekaj vitaminov se lahko zmenimo. Kadar se nam zahoče flavonoidov in sorodnih antioksidantov, prav tako sežemo po koprivah, z rokavicah le prijetneje kot brez njih. Malo znano pa je, da koprive lahko nabiramo goloroki in jih jemo celo surove.

Koprive so periodni sistem elementov v malem in presenetljiv vir nekaterih ključnih rudnin. Vsebujejo pol več kalcija kot kravje mleko. Če je vejica postavljena pravilno, je v njih desetkrat več železa kot v špinači. In cela vrsta drugih rudnin kot so baker, magnezij, kalij itn. Tudi mikroelementov, to je v minimalnih količinah potrebnih rudnin, ne manjka. Beljakovin je v njih do 7 %, kar je za zelenjavo izredno veliko.

V koprivah so beta karoten, vitamin C (vsake od obeh sestavin vsebujejo več kot večina gojene zelenjave), nekateri vitamini skupine B, vitamin K in drugi.V koprivah je nemalo karotenoidov in flavonoidov; tako da si na tej osnovi upamo razmišljati o visoko antioksidacijski moči kopriv.

Koprive pečejo zaradi histamina, acetilholina in drugih -aminov. Njihova edina prehranska nedostojnost je v tem, da - podobno kot špinača in nemalo drugega zelenega solatnega listja - vsebujejo nitrate, iz katerih v družbi z beljakovinami v telesu nastajajo strupeni nitrozamini. Toda več ko je sonca, manj je v koprivah nitratov. V njih pa je v vsakem primeru veliko klorofila, ki zmanjšuje škodljive učinke nitratov. Jedi s koprivami pa podobno kot špinačnih vseeno ne pogrevamo, ker pri tem nastajajo nitrozamini.

Kako nabiramo koprive

Vršiček z dvema ali tremi pari listov previdno odtrgamo in liste pogladimo na spodnji strani v smeri vrha. To naredimo nekajkrat, nato koprivo pomanemo med dlanema. Nič ne peče. No, skoraj nič. Zares. Potem jo lahko kar pojemo ali, kadar pripravimo več vršičkov, narežemo na solato. Drugače pa koprive le raje kuhamo. Zelo znana je "špinača" iz kopriv, manj znane so koprive kot zelenjavna priloga; da bi jih zamešali v namaz, se morda ne spomnimo, zato pa v hladnih zimskih dneh radi pripravljamo poparek z njimi. Skratka, to je brezplačna zelenjava, ki jo je povsod dovolj in še preveč, zelenjava, ki po količini in dobrodelnosti sestavin sodi v sam vrh zelenjavnega sveta, divjega ali gojenega.

Kako sušimo koprive

Koprive nabiramo lepo po vrsti, dokler jih ni dovolj. Z rokavicami ali brez, najpreprosteje če naravnost v košaro. Ker rastejo v takem izobilju, jih nabiramo za sprotno porabo, za zalogo pa jih lahko posušimo. Najbolje kar v sušilnici, da se ohrani več sestavin kot med sušenjem na prostem v morda muhastem pomladnem vremenu. Sušimo vršičke kopriv s po nekaj pari listov. Lahko jih nasušimo veliko, ker kopriv ni nikoli preveč. Suhe shranimo v dobro zaprtih steklenih kozarcih. Uporabljamo jih za pripravo krepčilnih zeliščnih poparkov in seveda v jedeh, zlasti v juhah in njihovih gostejših različicah, enolončnicah.

Učinek kopriv

Prehranski pomen kopriv je v njihovi "gostoti", tako rudnin kot beljakovin in drugih sestavin. Po telesu znajo pospraviti in ga nahraniti; so živahen prispevek k dobremu počutju in ena od najmočnejših rastlin za odpravljanje pomladne utrujenosti. Poživljajo presnovo, pospešujejo izločanje presnovnih zaostankov, med njimi sečne kisline, ki se v telesu kopiči zaradi prevelikih količina mesa v prehrani. Koristijo prebavi in zdravemu razmerju drobnoživlja v debelem črevesu. Črevesne mikroflore torej, saj preprečujejo razvoj škodljivih gnilobnih bakterij. Koprive so kakovostna hrana za zdrave telesne žleze, podpirajo delovanje jeter in žolčnika. Zahvalijo se jim tudi ožilje in sečne poti.

Ogenj v koprivah

Ker koprive že na prvi otip vsebujejo veliko ognja, lahko pretirano navdušenje nad njimi v telesu razplamti preveč ognja: preveč ogrejejo želodec in peče nas zgaga. To velja predvsem za koprive, ki jih v solatah in polivkah uživamo surove, ali če jih uživamo v pretiranih količinah. Tudi s pretiranimi količinami poparkov iz posušenih kopriv lahko pridelamo podobne znake.

Koprive za vsak dan

Sicer pa so kuhane koprive, kljub delni izgubi na toploto občutljivih sestavin, kot je vitamin C, samo dobrodelne. Lahko jih jemo skoraj vsak dan, ne le kot špinačo. Osnovno zelenjavno prilogo pripravimo tako, da jih skuhamo v sopari ali v najmanjši možni količini vode; v drugem primeru jih pojemo s tekočino vred. Začinimo jih z oljčnim oljem (lahko tudi s sezamovim ali kakim drugim hladno stisnjenim oljem), dodamo malce česna in/ali dišavnih zelišč, včasih pa si pomagamo tudi z začimbami. Solimo po okusu ali začinimo s sojino omako. Poleg tega koprive lahko dodamo vsaki zelenjavni juhi, enolončnici in drugim jedem, ki jih sicer pripravljamo z nabrano ali kupljeno zelenjavo.

Sojin namaz s koprivami

Sojina zrna čez noč namočimo v vodi. Naslednji dan prilijemo dovolj vode, da stoji nad zrnjem, in jih skuhamo. Naj naredimo karkoli, sojina zrna se ne razkuhajo in vedno ostanejo čvrsta. Kuhano sojo odcedimo in čim drobneje zmeljemo.

Koprive damo v posodo in jih z dodatkom majhne količine vode zmešamo s paličnim mešalnikom.Na skodelico zmlete soje dodamo dve ali tri žlice zmletih kopriv, ščepec soli ali malce sojine omake ter dve žlici oljčnega ali bučnega olja. Aromo namaza razširimo s poljubnim zeliščem, na primer s peteršiljem ali majaronom. (Kdaj drugič namaz začinimo z zmletim muškatnim oreškom, koriandrom ali kumino.) Vse skupaj temeljito premešamo ter počakamo, da se arome sestavin zmenijo med sabo in oblikujejo novo. Zato lahko namaz, ki ga za malico snemo na črnem kruhu ali kot začimbno prilogo h kosilo, pripravimo že zjutraj ali zvečer. Kadar nam ne uspe skuhati soje, za namaz uporabimo skuto.


Koprive po špinačno

Pripravimo jih tako kot špinačo, s smetano ali brez. Poganjke skuhamo z malo vode in jih nato s tekočino vred zmešamo s paličnim mešalnikom. V drugi posodi zarumenimo drobno narezano čebulo, dodamo zmlete koprive in nekajkrat premešamo. Dodamo še dva ali tri strte stroke česna, solimo po okusu in začinimo z malce zmletega muškatnega oreška. Zaokrožimo s smetano, potrebno pa ni.


Vam je članek všeč?


Išči po ključnih besedah

minerali , recept , vitamini , kopriva , rudnine , antioksidant , raztrupljanje telesa

Povezano

Dodajte svoj komentar

Komentiranje člankov je omogočeno le prijavljenim uporabnikom.

Prijavite se v portal ali se brezplačno registrirajte.