Portal Viva za optimalno delovanje uporablja piškotke. Ali se strinjate z njihovo uporabo?


Strinjam se     Več o piškotkih »

Skrij
< >
 

 

A- A A+

Prehrana v mavričnih barvah

Vsaka barva ima svoj nalogo

Kaj se skriva pod izrazom kromodieta, imenom za dieto, ki zagovarja prehranjevanje na temelju celotnega spektra barv sončne svetlobe − od modre, zelene, rumene in oranžne do rjave, bele in rdeče …

Modra – za zdravje nog

Modra živila vsebujejo obilo bioflavonidov, snovi, ki izboljšujejo prekrvavitev, saj krepijo žile in skrbijo za prožnost žilnih sten. Ker učinkujejo odvajalno, so učinkovito sredstvo v boju proti zaprtju, zato organizem osvobajajo strupov in škodljivih presnovkov. 

Da boste zaužili dovolj takšnih snovi, postavite na mizo grozdje, borovnice, slive in jajčevce. Vsa ta živila so bogata s kalijem ter lajšajo krvni obtok in pomagajo pri normalizaciji krvnega tlaka. Ker se kalij skupaj z natrijem izloča iz telesa, ko v toplih dnevih izgubljamo tekočino, ta živila poskrbijo za hidriranost, kislo-bazično in elektrolitsko ravnotežje.

Rumeno – proti vnetjem

Rumena živila v svojem barvilu prinašajo pigmente ksantofile in beta karoten, ki preprečujejo predčasno staranje, vzdržujejo zagorelost kože ter jo delajo bolj prožno in manj nagnjeno k nastajanju gub. Poleg tega so rumena živila bogata z vitaminom C, snovjo, za katero je znano, da deluje na krepitev imunskega sistema in dozorevanje limfocitov, s čimer učinkovito pomaga v boju proti virusnim okužbam ter brani organizem pred uničujočim delovanjem prostih radikalov.

Zato mirno postrezite po agrumih, breskvah in paprikah. Rumen je tudi jajčni rumenjak, ki je bogat z železom in beta karotenom, medtem ko je beljak vir vseh potrebnih esencialnih aminokislin. Jajce je tudi dober vir vitaminov skupine B, ki so koristni za zdravje kože in živčnega sistema ter nujno potrebni za rast in razvoj. Med rumena živila lahko prištejemo še testenine, krompir in kruh. Ta živila so bogata s sestavljenimi ogljikovimi hidrati, snovmi, ki so najučinkovitejše pri dajanju energije za vsakdanje delo, zato jih moramo vsakodnevno vnašati v telo.

Zeleno – proti utrujenosti

Skorajda se ne zgodi, da oseba, ki vsaj malo skrbi za pravilno prehrano, v vsakdanji jedilnik ne bi vključila vsaj nekaj zelenih živil. Raziskave kažejo, da vključevanje zelenih živil v jedilnik večkrat na dan, bodisi v obliki sadja bodisi zelenjave, pomeni dvakrat manjšo možnost za razvoj tumorja na dvanajstniku, želodcu, slinavki, ledvicah in jetrih.

Zato uživajte blitvo, špinačo, brokoli, zelje, ohrovt, lečo, grah, stročji fižol, radič, šparglje, endivijo in druge solate. V vsakdanjem jedilniku prihranite nekaj prostora še za jabolka, hruške, grozdje ... Ta živila namreč vsebujejo pomembne količine tanina in klorofila, ki pomagata pri celjenju ran, bogata pa so tudi z magnezijem, železom, kromom, kalijem, manganom, skratka, z elementi, ki so nujni za pravilni fiziološki razvoj celic in vzdrževanje hormonskega ravnotežja. Povrhu so ta živila dober vir topnih in netopnih prehranskih vlaknin, ki pomagajo pri čiščenju organizma.

Oranžno – proti škodljivemu delovanju sonca

Vsa oranžna živila so bogata z že omenjenim pigmentom beta karotenom, ki se v jetrih presnavlja in spreminja v vitamin A. Ta vitamin je pomemben za ohranjanje zdravja kože. Skrbi namreč, da se koža ne naguba prehitro in da je odporna proti škodljivemu sončnemu sevanju.

Da boste dobili dovolj teh dragocenih snovi, uživajte korenček, melone, buče, marelice in pomaranče. Oranžne barve je tudi losos, prehransko dragocena riba, saj vsebuje aminokisline, minerale in večkrat nenasičene maščobne kisline omega 3, ki delujejo protivnetno in se uspešno borijo proti razvoju alergijskih bolezni. Oranžni so tudi škampi in kozice, ki vsebujejo niacin, vitamin, ki je pomemben za pretvorbo energije in zaščito prebavnega sistema.

Članek se nadaljuje »


Vam je članek všeč?


Išči po ključnih besedah

zdrava hrana , minerali , vitamini , železo , beta karoten , likopen , antioksidant , fermentirano mleko , barva hrane , naravna hrana

Povezano

Dodajte svoj komentar

Komentiranje člankov je omogočeno le prijavljenim uporabnikom.

Prijavite se v portal ali se brezplačno registrirajte.