Kislo in bazično

(Foto: Jupiterimages)

Praktična kemija zdravega počutja

V želji, da bi jedli zdravo, prej ali slej zadenemo ob kisline in baze. Kislo škoduje, bazično koristi. Toda kislo je lahko tudi bazično, bazičnost v telesu pa ni koristna vedno in povsod. Tudi kislo utegne biti zdravo, toda če smo prekisli, ni zdravo. Zmešnjava hoče biti popolna, nasmihanje pa kiselkasto.

Zato se, čeprav neradi, spoglejmo s povsem navadno anorgansko kemijo. Baze in kisline so ena od temeljnih polarnosti v kemiji in naravi nasploh. Ene nevtralizirajo druge in če zlijemo skupaj primerno količino klorovodikove kisline in natrijevega hidroksida, dobimo raztopino natrijevega klorida, torej kuhinjske soli. Če je ena od obeh sestavin v presežku, drugo povsem nevtralizira, celota pa je še vedno na njeni strani, bodisi kisla bodisi bazična.
Stanje kislosti ali bazičnosti v razponu od 1 do 14 opisuje vrednost pH, potentia hydrogenii oziroma "moč vodika", to je vodikovih ionov v tekočini. Vrednost pH 7 pomeni nevtralno, manjše vrednosti so kisle, višje bazične. pH 1 pomeni skrajno kislo, pH 14 povsem bazično.

Najpogostejše anorganske kisline so klorovodikova, dušikova, žveplena in fosforjeva.Najpogostejše baze oziroma hidroksidi so natrijev, kalijev in kalcijev hidroksid.V koncentriranem stanju so tako kisline kot hidroksidi zelo do hudo zelo strupeni in skrajno škodljivi.

Red v prebavnem traktu
Naš prebavni trakt je na prvi pogled en sam velik kislo-bazični upor, sicer pa v njem vlada popoln red − ali naj vsaj bi vladal.

V ustih vlada zelo blago bazično stanje, pH okrog 7,1, ker v takšnih razmerah deluje encim amilaza, ki ga izločamo s slino in razgrajuje škrob.

V želodcu vladajo hudo kisle razmere – pH med 1 in 3 –, najbolj kisle v vsem telesu. Kajti kaj pa želodec ve, ali bo vanj zašlo kaj sovražno tujega. Zato izloča klorovodikovo kislino, ki pomori nezaželene mikroorganizme in obenem začne z razgradnjo beljakovin. (Kozarček vinske kislice ob kosilu zato prav nič ne pomaga k prebavi, spodbuja pa izločanje želodčnega soka, ki pa pomaga.)

Bazični šok
Ko hrana pride iz želodca v dvanajstnik, doživi bazični šok: pH 8. Tam vlada bazično stanje, kajti encimi trebušne slinavke lahko delujejo samo v takšnem okolju. Podobno stanje se nadaljuje skozi tanko črevo do debelega črevesa, kjer se neprebavljenih ostankov hrane razveselijo bakterije, naše naravne zaveznice tam spodaj. Med drugimi so naravno prisotne tudi mlečnokislinske bakterije, ki ustvarjajo kislo okolje, v katerem se težko razvijajo zdravju in dobremu počutju nezaželene bakterije.

Ne le v prebavnem traktu, v vsem telesu vlada zelo natančno uravnovešeno razmerje kislo-bazičnih sil, no, takšno naj bi vsaj bilo. Kri ima pH od 7,35 do 7,45. V veznem tkivu vlada pH med 7,08 in 7,29. Mišice in celic hočejo biti rahlo kisle, imeti želijo pH 6,9.

Vzroki bolezni
Ob podpori prehrane s prevladujočim deležem kislo učinkujočih sestavin se ravnovesja lahko spremenijo, tu pa se začnejo težave. Posebno sitno je, da se zviša pH vezivnega tkiva in celic. Zaradi kislo učinkujočih presežkov v telesu nastanejo razmere, v katerih se lahko razvijejo številne zdravstvene težave, tako rekoč vse, ki jih imenujemo civilizacijske bolezni − in še kaka povrhu. Poleg tega kronično "zakisanje" pomeni, da iz kosti črpamo kalcij, ki služi tudi za nevtralizacijo kislin. Imenitno za švohotne zobe in začetek osteoporoze!

Zmešnjava?
S hrano se gremo torej tudi kemijo ter uravnavamo razmerje kislih in bazičnih sil v telesu. Ampak drugače, kot se zdi na prvi okus.Kislo sadje namreč učinkuje bazično, sladko žito pa kislo.Skratka, zmešnjava. Pravzaprav pa ne.
Najprej naredimo red med kislostmi in bazičnostmi.

Kislo ali bazično učinkovanje hrane ni vezano na njen okus, marveč na kislo ali bazično učinkovanje presežka presnovnih produktov.

S hrano dobimo predvsem organske kisline, ki jih telo, če ne štejemo redke izjeme (oksalna kislina), uspešno predela. Zaradi drugih elementov, predvsem kalija, kislo sadje učinkuje bazično, saj nam med presnovo daruje presežek bazično učinkujočih elementov. Hrana, ki v presnovi ustvarja presežke kislo učinkujočih produktov, je predvsem beljakovinska hrana s presežki fosforja in dušika, pa naj je živalskega ali rastlinskega izvora. Sem sodijo tudi žita.
Članek se nadaljuje »


Nastja Lazar

Nastja Lazar dr. med. spec. dermatovenerologije

Veronika Podgoršek

dr. Veronika Podgoršek psihoterapevtka

Marko Hočevar

prof. dr. Marko Hočevar dr. med. spec. splošne in onkološke kirurgije

Postavi vprašanje

Vsi Viva strokovnjaki