Divja Hrana

Podobnost različnega, a enako užitega: levo velecvetne mrtve koprive, desno velike (pekoče) koprive.
Podobnost različnega, a enako užitega: levo velecvetne mrtve koprive, desno velike (pekoče) koprive. (Foto: Dario Cortese)

Nekaj divjega vsak dan

Divja hrana raste dobesedno na vsakem koraku. Vsakomur je na voljo, vsakdo pozna vsaj nekaj vrst. Res pa je, da se je treba pripogniti in jo odtrgati. Pred tem pa iti ven, v gozdove, ob reke, na hribovske travnike v prvem, vnovičnem razcvetu.

V tem času lahko menda brez večje škode vsak dan, ampak prav vsak dan, pojemo nekaj divjega. Malo kopriv, nekaj čemaža, pa svinjak, regrat in smrdljivko. Le zakaj vse to zeleničje in zakaj vsak dan? Zato, ker se začenjata obilje in blaginja, ki ju ponujajo prav zdaj odganjajoče užitne divje rastline, ker se začenja nov cikel življenja, ker se odpira pomlad.

Divja hrana je hrana za moč ne glede na prehransko prepričanje in ideologijo. Ni je treba veliko, pomembnejše je, da vsak dan po malem. Vendar vsak dan. Z njo pripravljamo povsem običajne jedi, ki z dodatkom divjink ali z njimi sploh kot glavno sestavino postanejo nekaj novega tako po kulinarični kot hranilni plati.

Prehransko bogastvo brez primere

Trenutna ponudba divje zelenjave je prav razveseljiva. Užitne divje rastline odganjajo povsod – ob rekah in stoječih vodah, na travnikih in v gozdovih, sploh pa na vrtovih, na katerih kot prva zelenjava zrastejo pleveli – na primer kurja črevca, penuše, plešec in regačica. Gotovo niti koprive niso daleč, čemaž pa že nekaj časa zeleni ob vodah in v vlažnih bukovih gozdovih. Pa regrat, seveda, povsod po travnikih, nekaj regratolikega pa raste tudi v gozdovih. Vse te rastline so užitne in uporabne enako kot regrat, nekatere so le bolj grenke zaradi močnejšega belega mlečka.

Užitne divje rastline so prehransko bogastvo brez primere. Z njimi močno razširimo prehrano, saj v povprečju vsebujejo od tri- do štirikrat več vitaminov, rudnin, antioksidantov in drugih bioaktivnih sekundarnih rastlinskih snovi. Poleg tega je razveseljiv podatek, da je večina od 3.500 rastlin, ki rastejo samoniklo pri nas, uporabnih za prehrano. Le od 20 do 30 vrst je dovolj strupenih, da ob primerni zaužiti količini povzročijo smrtno zastrupitev in zaradi tega niso primerne za prehrano, zanimivo pa je, da so vse to zelo močne zdravilne rastline.


Kaj vse lahko jemo

V nadaljevanju je seznam temeljnih jedi za variacije na temo brez konca. Nekaj takega, pa tudi drugačnega, divjega je zdaj kot ponavadi vsako pomlad na mojem jedilniku, skupaj s civiliziranimi sestavinami. Ker ne gre za preživetje v naravi, ampak za življenje. Ne toliko za življenje z naravo kot za življenje Narave. Vsakomur je pri roki (žlici), a tudi »pri nogi«, je pa morda pred tem treba kaj spremeniti. Izziv je prijeten in okusen, vendar se ga ne da kupiti. Lahko pa ga živimo. Tale dvigujoče se svetli, brsteči in odganjajoči pomladni čas je kot nalašč za to. Bogastvo brez cene.

Solate
Za osnovo uporabimo kaj gojenega ali mehkejše divje rastline z manj izrazitim okusom (kurja črevca, mladi lipovi listi, studenčni jetičnik, svinjak in drugi sorodniki regrata: škrbinka, smrdljivka …). Kadar mešamo naturo in kulturo, naj bo razmerje približno pol divjega in pol gojenega.

Kuhana zelenjava
Pripravimo jo kot blitvo. Kuhamo ne predolgo, v sopari ali z malo vode, ki jo potem tudi porabimo. Primerno zabelimo in jemo z običajnejšimi škrobnimi ali beljakovinskimi dodatki. To je najprimernejši postopek za pripravo slanuš (rastlin, ki rastejo na slanih tleh ob morju). V tem času pobere vse medalje hmelj; mladi poganjki so namreč odlična zelenjava, v Evropi znana že vsaj dva tisoč let.

Juhe in enolončnice
Možnosti brez konca. Odlična je kremna koprivna juha. Za pripravo enolončnic so zelo dobrodošle stročnice, tudi krompir.

Divja zelenjava kot špinača
Odlične so koprive. Izzivalne so mešanice več vrst z dodatkom aromatičnih divjink, ki jih v jed zamešamo na koncu priprave (rman, bršljanasta grenkuljica, materina dušica, čober …).

Meniški riž (stročnice, krompir)
Tako je prijatelj Martin na delavnici poimenoval enostavno jed z rižem in surovimi užitnimi rastlinami: v kuhan in ohlajen riž sem narezal mešanico nabrane divje zelenjave, tako da je postal precej zelen, posolil ter zabelil z oljčnim oljem. Kis je stvar okusa. Olja naj ne bo premalo. Tudi tu so možnosti kombinacij okusov brezkončne. Za osnovo lahko uporabimo še ajdovo kašo, vse kuhane stročnice po vrsti in seveda krompir.

Jajčne jedi
Tako spravimo v promet in tudi po grlu rastline bolj grenkega in trpkega okusa. V kombinaciji z maščobo in beljakovinami dobijo povsem nov značaj. Vredno preizkusa, na primer mladi listi travniške kadulje, poganjki bljušča in lobodike, mrtve koprive … Tudi čemaž in koprive so tako odlični. Sploh pa mladi rmanovi listi; zelo krepka in okusna jed!
Namazi

Neskončno okusna raznolikost istega. Za osnovo uporabimo skuto, kislo smetano, tofu, z vodo kremasto zmešane zmlete oreške, tahini (sezamovo maslo), zmlete kuhane stročnice. Primešamo eno samo vrsto narezane divje zelenjave ali mešanico več vrst. Zabelimo z oljem po izbiri in malo posolimo. Pustimo vsaj čez noč, da se razvijejo arome.

Smutiji
Za večjo okrepitev te tekoče jedi je šopek divjih zelišč in necivilizirane zelenjave več kot dobrodošel.


Priprava divje hrane


Ustvarjalna divja kulinarika brez meja


Temeljni možnosti sta nadvse preprosti:

Pripravljamo povsem običajne jedi na divji način.

Na primer navadni rezanci z divjo omako: pripravimo jo iz hmeljevih poganjkov, tako da na izbrani maščobi najprej popražimo šalotko. Dodamo pest narezanih poganjkov in pražimo, da se nekoliko zmehčajo in dobijo močneje zeleno barvo. Popramo in solimo, na koncu pa v omako zamešamo tri žlice kisle smetane.

Pripravljamo divje jedi na običajen način.
Na primer divje špagete z navadno omako: hmeljeve poganjke skuhamo v sopari, jih damo na krožnik ter čeznje prelijemo omako, ki jo imamo sicer radi na špagetih.


Jabolka z rozinami in čemaževimi cvetovi in plodovi

Pokusimo še nepreizkušeno, na primer sadno solato oziroma sladko zmešanico s čemažem: zmešamo tri naribana jabolka, sok ene limone, pest rozin in pest čemaževih cvetov, ki se zdaj v nižinah že spreminjajo v sočne zelene plodove (seveda so tudi ti, kot vse pri čemažu, užitni). Pokrito skledo pustimo vsaj pol ure, da se rozine napijejo soka in zmehčajo, čemaž pa razširi svoj okus po jedi. Okrasimo s cvetovi čemaža in smrdljivke.
Galerija

Podobnost različnega, a enako užitega: levo velecvetne mrtve koprive, desno velike (pekoče) koprive. Dario Cortese

Navadni rezanci z divjo omako. (Foto: Dario Cortese)

Divji špageti z navadno omako. (Foto: Dario Cortese)

Jabolka z rozinami ter čemaževimi cvetovi in plodovi. (Foto: Dario Cortese)

Poganjki hmelja. (Foto: Dario Cortese)

Navadni svinjak je zelo okusen, hrustljav in skoraj nič grenak sorodnik regrata. (Foto: Dario Cortese)

Petra Može

Petra Može univ. dipl. soc. del.

Postavi vprašanje

Peter Topić

Peter Topić univ. dipl. soc. del., TAP, CSAT zasvojenost s seksualnostjo, seksualna anoreksija, druge nekemične zasvojenosti, čustveni incest

Postavi vprašanje

Nevio Medved

Nevio Medved dr. med. plastične, rekonstrukcijske in estetske kirurgije

Postavi vprašanje

Vsi Viva strokovnjaki