Portal Viva za optimalno delovanje uporablja piškotke. Ali se strinjate z njihovo uporabo?


Strinjam se     Več o piškotkih »

Skrij
< >
 

 

A- A A+

S testeninami iz tatarske ajde do zdravja

Tatarska ajda ima visoko antioksidativno aktivnost in vsebuje fenolne spojine, kot sta rutin in kvercetin, ki lahko pripomorejo k zmanjšanju možnosti za nastanek kroničnih bolezni.
Tatarska ajda ima visoko antioksidativno aktivnost in vsebuje fenolne spojine, kot sta rutin in kvercetin, ki lahko pripomorejo k zmanjšanju možnosti za nastanek kroničnih bolezni. (Foto: Shutterstock)

Testenine so zagotovo ena izmed najhitreje pripravljenih jedi, zato so še posebno primerne za kosilo ali večerjo, ko se med tednom utrujeni vrnemo iz službe. Pa si predstavljate, da so lahko testenine poleg dobrega okusa tudi koristne za vaše zdravje? Da lahko hitro in preprosto pripravite obrok, ki podpira delovanje vašega telesa, vas napolni z energijo in ustreznimi hranili za spopadanja z vsakodnevnimi obveznostmi in omogoča ohranjanje trajnega in trdnega zdravja tudi pozno v starost?
Testenine iz tatarske ajde vam lahko omogočijo prav to. So namreč za zdravje koristen, hitro pripravljen obrok, ki zadovolji brbončice še tako zahtevnega okuševalca.

Rastlina visokogorja in skrajnih rastnih razmer

Zaradi vse večjega zavedanja o pomenu zdrave prehrane, rastline, ki botanično niso žita, med katera uvrščamo tudi tatarsko ajdo, znova zbujajo zanimanje. Tatarska ajda je rastlina visokogorja in skrajnih rastnih razmer. Izvira iz jugozahodnega dela Kitajske, natančneje iz pokrajine Junan, od koder se je postopno širila proti severu Kitajske, od tam pa se je najverjetneje čez Rusijo in Ukrajino razširila v Evropo. Njena odpornost proti mrazu omogoča pridelavo na višjih legah in na območjih s hladnejšim podnebjem. Uspeva v visokogorju, na nadmorski višini vse do tri tisoč metrov. Še danes jo pridelujejo v goratih predelih jugozahodne Kitajske v pokrajini Sečuan, na severu Indije, v Butanu in Nepalu.

Uspeva v razmeroma neugodnih okoljskih razmerah, večja vsebnost fenolnih snovi ji omogoča, da je odpornejša proti boleznim in škodljivcem. Zaradi večje vsebnosti fenolnih snovi je tatarska ajda tudi bolj odporna proti vplivom ultravijoličnega sevanja sončnih žarkov. Zaradi njene naravne odpornosti proti biotskim in abiotskim dejavnikom jo lahko pridelujemo ekološko. Tatarska ajda se navadno oplodi sama. Semena tatarske ajde pa lahko v tleh ostanejo kaliva več let.

Leto brez poletja in tatarska ajda, ki je Slovence rešila lakote

Njena pridelava je bila v preteklosti razširjena tudi pri nas. Ta rastlina je v naše kraje prispela kot posledica izbruha vulkana Tambora na območju Tihega oceana – enega največjih vulkanskih izbruhov vseh časov. Vulkanski pepel je prekril nebo nad celotnim planetom in dim je bil tako gost, da je v precejšnji meri zasenčil sončno svetlobo, kar je privedlo do skrajnih vremenskih razmer in občutnega znižanja temperatur na Zemlji. Leto 1816 je ostalo znano kot leto brez poletja. Vremenske razmere z nizkimi temperaturami in pogostim deževjem niso omogočale zadostne pridelave hrane, kar je privedlo do največje lakote 19. stoletja. Le redke rastline so uspevale v tako skrajnih vremenskih razmerah, med njimi tatarska ajda.

Cojzla

V naše kraje jo je med letoma 1815 in 1816 iz Češke prinesel baron Žiga Zois in s tem pomagal zmanjšati lakoto na tem območju. Tako tatarsko ajdo nekateri še vedno imenujejo cojzla, v spomin na barona in njegovo rešitev naroda v časih hude lakote. Tatarska ajda se je v začetku 19. stoletja, med obdobjem lakote, razširila po celotni Slovenji. Pridelovali so jo na Gorenjskem, Dolenjskem in v Zgornjesavinjski dolini. Znano je, da so jo na Koroškem pridelovali še sredi 20. stoletja, celo na nadmorski višini 1.200 metrov. V drugi polovici 20. stoletja so pridelavo začeli opuščati. Nadomeščati so jo začela druga žita. Danes pa se zanimanje za njeno uporabo znova povečuje, predvsem zaradi visoke vsebnosti zdravju koristnih snovi.

HRANILNE VREDNOSTI IN KORISTI ZA ZDRAVJE

Testenine iz tatarske ajde imajo zanimivo zelenkasto barvo, ki je posledica visoke vsebnosti antioksidantov. So prijetnega okusa, s posebnim videzom pa veliko prispevajo tudi k podobi jedi, ki jo pripravimo. Najpomembnejše pa je, da lahko pripomorejo tudi k ohranjanju in krepitvi našega zdravja.


Škrob

Tatarsko ajdo namreč odlikuje odlična hranilna vrednost. V zrnju je predvsem škrob, del katerega je tudi rezistenten škrob, ki funkcijsko deluje kot prehranska vlaknina in upočasnjuje prehod sladkorjev škroba iz prebavil v kri, kar je še zlasti pomembno za ljudi s sladkorno boleznijo. Tatarsko ajdo so v preteklosti na Kitajskem uporabljali kot tradicionalno zdravilo za bolnike z diabetesom. Tudi klinične študije so potrdile, da je uživanje tatarske ajde ublažilo simptome sladkorne bolezni tipa I in tipa II ter znižalo vrednosti glukoze v krvi in vplivalo na povečanje sproščanja serumskega inzulina.

Beljakovine

Beljakovine tatarske ajde imajo uravnoteženo aminokislinsko sestavo. V raziskavah so ugotovili, da beljakovine ajde lahko pripomorejo k zmanjšanju razvoja hormonskih oblik karcinoma pri ženskah, saj znižujejo raven hormona estradiola. Ugotovljeno je bilo tudi, da beljakovine v ajdi zmanjšujejo možnost za razvoj raka na debelem črevesu, saj delujejo kot prehranske vlaknine. V tatarski ajdi ni glutena, zaradi česar je ta rastlina primerna tudi v prehrani bolnikov s celiakijo in ugotovljenimi intolerancami za gluten.

Rutin in kvercetin

Tatarska ajda ima visoko antioksidativno aktivnost in vsebuje fenolne spojine, kot sta rutin in kvercetin, ki lahko pripomorejo k zmanjšanju možnosti za nastanek kroničnih bolezni. Za flavonoide v tatarski ajdi, kot sta rutin in kvercetin, je bilo ugotovljeno, da imajo lahko antitumorsko, antimikrobno, protivnetno in antidiabetično delovanje. Flavonoidom iz tatarske ajde pripisujejo potencial za zaščito naših celic pred oksidativnim stresom, vpliv pri zniževanju ravni holesterola in manjšanju količine vnetnih mediatorjev in delovanju na povečanje dihalne zmogljivosti pljuč pri ljudeh ter zmanjšanje splošne utrujenosti. Ugotovljeno je bilo tudi njuno antirevmatsko delovanje. Rutin ima pozitiven učinek na zmanjšanje krhkosti sten kapilar, kvercetin pa varuje srčno-žilni sistem in deluje protivnetno.

Funkcionalno živilo

V zrnju tatarske ajde so še prehranske vlaknine, malo maščob in vitamini tiamin, riboflavin, niacin in vitamin B6 ter elementi v sledovih, predvsem cink, železo, krom in selen. Zaradi vrste pozitivnih lastnosti tatarske ajde bi testenine, pripravljene iz te moke, lahko uvrstili med tako imenovana funkcionalna živila. Gre za živila z biološko aktivnim delovanjem, njihov glavni namen pa je poleg zagotavljanja nujno potrebnih hranilnih snovi tudi krepitev zdravja oziroma preprečevanje nastanka določenih bolezni.

Od prehranskih dopolnil se ta živila razlikujejo v tem, da so v obliki običajne hrane, v kateri pa so tudi snovi, ki med seboj delujejo sinergično in druga drugo spodbujajo pri delovanju, tako lahko iz prehrane dobimo tudi vrsto koristnih snovi, ki jih v prehranskih dopolnilih ni. Zato je zelo pomembno, da uživamo pestro, uravnoteženo in raznovrstno prehrano in da na svoj jedilnik vključimo živila, ki imajo ugoden učinek za naše zdravje.


Testenine iz tatarske ajde po azijsko

Jed je primerna tudi za vegetarijance in vegane.

Sestavine za 2 do 3 osebe:

  • 200 g testenin iz tatarske ajde
  • ¼ glavice zelja
  • 1 čebula
  • 1 rumena paprika
  • ½ bučke cukini
  • 100 g tofuja ali 100 g šampinjonov
  • repično olje
  • olivno olje
  • sol
  • poper
  • mleti ingver
  • sojina omaka

Priprava:
Testenine iz tatarske ajde v osoljeni vodi skuhamo »al dente«. Čebulo nasekljamo, papriko narežemo na manjše kocke, zelje in bučko narežemo na trakove. V voku ali primerni posodi na repičnem olju počasi podušimo in popečemo zelenjavo. Dodamo majhen ščepec soli (ker bomo pozneje jed dodatno začinili še s sojino omako), poper in ščepec mletega ingverja. Medtem na kocke narežemo tofu ali na rezine šampinjone ter primešamo k zelenjavi.

Med pripravo zelenjave in tofuja oziroma šampinjonov ves čas mešamo in pazimo, da se zelenjava ne razkuha, temveč obdrži lepo barvo in strukturo. Ko je zelenjava s tofujem oziroma šampinjoni pripravljena, primešamo žlico olivnega olja in sojino omako, ki jo dodamo po okusu. Zelenjavi s tofujem oziroma šampinjoni dodamo testenine iz tatarske ajde in vse skupaj dobro premešamo. Pripravljeno jed postrežemo.

Vam je članek všeč?


Išči po ključnih besedah

tatarska ajda , testenine

Povezano

Dodajte svoj komentar

Komentiranje člankov je omogočeno le prijavljenim uporabnikom.

Prijavite se v portal ali se brezplačno registrirajte.