Portal Viva za optimalno delovanje uporablja piškotke. Ali se strinjate z njihovo uporabo?


Strinjam se     Več o piškotkih »

Skrij
< >
 

 

A- A A+

Kaj bo za kosilo? Bučna juha, testenine in želodova kava!

Testenine treh barv z divjo omako
Testenine treh barv z divjo omako

Jesen je čas, ko v naravi najbolj množično zorijo užitni plodovi. Med znanimi in priljubljenimi je kostanj, ponujajo pa se nam še divja jabolka, drenulje in plodovi črnega trna, prava strast med Slovenci pa je tudi nabiranje gob, ki lahko uspevajo vse do konca novembra.
Jesen je čas, ko v naravi najbolj množično zorijo užitni plodovi. Med znanimi in priljubljenimi je kostanj, ponujajo pa se nam še divja jabolka, drenulje in plodovi črnega trna, prava strast med Slovenci pa je tudi nabiranje gob, ki lahko uspevajo vse do konca novembra.

Tudi za naše kosilo smo dobili navdih v naravi, saj smo vanj vključili kostanj, gobe, brusnice in želod. Pripravili smo bučno juho, testenine iz ajde, čičerke in rdeče leče, omako iz gob, kostanja in brusnic ter kavo iz želoda, ječmena in konoplje.

Kostanj

Pravi kostanj je mogočno drevo, ki sodi v isto družino kot hrast in bukev, nič pa ni v sorodu z divjim kostanjem. Divji kostanj ima strupena semena in je po svetu razširjen kot parkovno drevo, naravno pa raste le v gorskih gozdovih južnega Balkana. Zanimivo je, da mu v slovenščini rečemo divji kostanj, čeprav ne raste v divjini. Morda to izhaja iz njegove neužitnosti. Pravi kostanj je razširjen po gozdovih skoraj po vsem svetu. K njegovi razširjenosti je pripomogel človek, ki je zaradi užitnosti in velike hranilne vrednosti že od kamene dobe skrbel, da je v bližini vedno raslo dovolj kostanja. Kaj pa maroni? Maroni so v bistvu pravi kostanj, ki je gojen in s selekcijo požlahtnjen, da ima debelejša semena.

Želod

V gozdu smo nabrali tudi želod, ki je ena izmed sestavin za kavo. Želod je bil v preteklosti pomembna krma za prašiče, uporabljal pa se je tudi v prehrani ljudi. V slovenskem časopisu iz leta 1855 (Novice gospodarskih, obertnijskih in narodskih stvari) je zapisano: »Po Norvegiji meljejo želod v moko, ter pečejo kruh iz nje. O novejih časih žgejo ta želod, ter ga priporočajo namesto kave.«

Recept za kosilo (za štiri osebe)

Sestavine:

JUHA
  • Muškatna buča, 250 g (0,35 evra)
  • Sol, 2 g (0,00 evra)
  • Oljčno olje, 15 ml (0,09 evra)

GLAVNA JED
  • Oljčno olje, 10 ml (0,06 evra)
  • Čebula, 150 g (0,13 evra)
  • Kostanj, 90 g (1,04 evra)
  • Gobe, 250 g (1,00 evra)
  • Sol, 3 g (0,00 evra)
  • Sladka paprika v prahu, 3 g (0,02 evra)
  • Čičerkine testenine, 120 g (0,98 evra)
  • Lečine testenine, 120 g (0,98 evra)
  • Ajdove testenine, 120 g (0,96 evra)
  • Brusnice, suhe, 40 g (1,89 evra)

SOLATA
  • Ledenka, 170 g (0,62 evra)
  • Bučno olje, 10 g (0,15 evra)
  • Sol, 2 g (0,00 evra)
  • Bučna semena, 4 g (0,04 evra)

Priprava
Najprej smo začeli z juho. Na velike kose smo narezali neolupljeno muškatno bučo, jo na hitro prepražili na oljčnem olju, zalili z vodo in pustili kuhati. Med kuhanjem smo juho še malo posolili. Ko je bila buča dovolj mehka, smo jo s paličnim mešalnikom spasirali v kremno juho.
Za pripravo naše divje omake smo na oljčnem olju prepražili čebulo, ji med praženjem dodali narezane različne gobe in kostanj. Vmes smo dodali še sladko papriko v prahu in vse skupaj malo posolili. Omako smo kuhali tako dolgo, da so se vse sestavine lepo omehčale, gostoto omake pa smo uravnali z dodajanjem vode. Ko je bila omaka že skoraj kuhana, smo na ogenj pristavili soljeno vodo za testenine, ki so se zaradi tanke strukture kuhale le tri minute. Omako smo postregli s testeninami in na koncu za piko na i dodali še suhe brusnice, ki so okus omake še popestrile. Zraven smo pripravili tudi solato iz ledenke, jo začinili z bučnim oljem in soljo ter bučnimi semeni.

Kavo smo pripravili tako, da smo mešanico praženih in zmletih semen želoda, ječmena in konoplje dali v vrelo vodo, še enkrat zavreli ter počakali, da se usedlina posede.

CENA KOSILA ZA 4 OSEBE: 8,32 EUR

Hranilna vrednost

Tokrat smo vnovič dokazali, da je veganska hrana lahko hranilno povsem uravnotežena in vsebuje vse potrebne hranilne snovi. Kot vedno je kosilo pokrilo dobrih 25 odstotkov dnevnih potreb po kalorijah pri povprečnem človeku.

Zaužili smo dobrih 39 odstotkov beljakovin, ki so jih prispevale predvsem izbrane testenine, saj čičerka, leča in ajda vsebujejo veliko proteinov, zato ni presenečenje, da jih ljudje z veganskim življenjem redno vključujejo na jedilnik.

S kosilom smo dobili tudi dovolj vlaknin, železa, magnezija, kalija, cinka in tudi selena. Zadnja dva sta pomembna za imunski sistem, predvsem zdaj, ko je vreme zunaj že precej hladno.

Od mineralov smo malo manj zaužili samo kalcija, od vitaminov pa je bil poleg vitamina D in B12, ki ju v veganski hrani ne najdemo, malo pod 25 odstotki tudi vitamin C, ki ga lahko zelo hitro nadomestimo s porcijo sadja.

Na spletni strani www.lacna-bucka.com lahko dobite natančen vpogled v izračunane hranilne vrednosti tega kosila in si pogledate še druge predloge za uravnotežena veganska kosila.


Vam je članek všeč?


Išči po ključnih besedah

vegansko kosilo , veganstvo

Povezano

Dodajte svoj komentar

Komentiranje člankov je omogočeno le prijavljenim uporabnikom.

Prijavite se v portal ali se brezplačno registrirajte.