Zajtrk - najpomembnejši dnevni obrok

(Foto: Dreamstime)

Po jutru se dan pozna

Če smo že začeli s pregovorom, lahko dodamo še enega, ki pravi: Zajtrk pojej sam, kosilo podeli s prijateljem, večerjo daj sovražniku!

Vsi se strinjajo, da je zajtrk naš najpomembnejši dnevni obrok. Ne samo zato, ker je takšen "red", takšen je tudi dejanski ustroj našega telesa.

Želodec že ve!

Tradicionalna kitajska medicina že tisočletja ve, da želodec najbolje deluje med sedmo in deveto uro zjutraj. Kar do takrat pride v želodec, bo deležno najboljše obdelave. Vse kar pride kasneje pa že predstavlja resen napor za našo presnovo. Dvanajst ur pozneje (med sedmo in deveto uro zvečer) pa želodec izobesi napis "zaprto". Hrana, ki jo zaužijete po 18. uri (sem sodi tudi vse bolj priljubljena "kočerja" kosilo in večera hkrati), bo ostala neprebavljena, "na čakanju" do jutri. Predstavljajte si večerjo, ki ste jo pustili stati v vlažnem in toplem prostoru deset ur. Če jo po tem času ne bi radi zaužili, zakaj menite, da bo v tem uživalo vaše telo?

Ste med izbranci?

Vrnimo se k zajtrku obroku, ki je tako pomemben in za katerega imamo tako malo časa. Če se zjutraj res usedete, da bi zajtrkovali, sodite med "izbrance". V večini domov je jutro podobno obnašanju v času vojnega stanja. Gneča v kopalnici, preverjanje torb, hitro ličenje, oblačenje, kava ali čaj stoje, hrana za kužka ali muco, selitev torb v avto, nagli "bojni dogovor", kdo bo kaj počel, kupil, pobral, oddal... Ob vsem tem ponavadi že zvonijo telefoni in mobiteli (tej je zdaj že več, kot je oseb pod eno streho).

In kje je tu zajtrk?

Zajtrk beseda, ki jo težko izgovorimo, ker je očitno nekdo tako hitel, da je pogoltnil samoglasnike v njem. Zajutrak bi bilo pravilno. Za dobro jutro pa še boljše.

Zajtrk naj bi bil obrok, med katerim telo napolnimo z gorivom, ki bo poganjalo mišice in možgane ter nam dalo občutek, da smo dan začeli zavestno in po svoji volji. Zato ni vseeno, kaj bomo dali vase. Ni vsako polnilo zajtrk!

Žal je večina tistega, na kar pomislimo pri besedi zajtrk, res samo polnilo in dodatno breme za telo. Kaj od naštetega bi dali na svojo prioritetno listo najbolj priljubljenih zajtrkov?
  • jajca s šunko
  • kruh in pašteto
  • opečenec s šunko in sirom
  • kruh, maslo in marmelado
  • rogljiče in kavo
  • burek

Vsemu naštetemu je skupno tole: zajeten kup kalorij, zelo malo vitaminov ter obilo holesterola in napornega dela za želodec.

Zakisano in zapackano

Prav vse naštete oblike "uveljavljenih zajtrkov" bodo zakisale telo in nam pobrale kar nekaj moči, da vse to predelamo. Zakisati pomeni ustvariti kislo okolje, ki je dobra osnova za razmnoževanje bakterij in virusov, kancerogenih celic in druge nesnage. Zakisana kri ima manj kisika, zato ga primanjkuje tudi celicam. Če je vaš opečenec, kruh, rogljiči ali burek iz bele pšenične moke, na kupček lahko dodamo še eno težavo.

Se spomnite časov, ko ni bilo denarja za nakup lepila in smo v šolah izdelovali lepilo iz moke in vode? Gluten v pšenični moki se obnaša kot lepilo. Zdrav želodec ima, po zaslugi resic, površino za vpijanje hranljivih snovi, ki je velika kot teniško igrišče. Na večino ljudi (zlasti če imate krvno skupino A, ali O) gluten deluje tako, da "zapacka" resice in tako zdesetka površino, s katero lahko telo iz zaužitega vleče dragoceni gradbeni material. Namesto teniškega igrišča se površina, ki nam je na voljo, nenadoma zmanjša na površino mize za namizni tenis.
Članek se nadaljuje »


Luka Hren

Luka Hren diplomirani kineziolog in gibalni terapevt Diplomirani kineziolog, Fakulteta za šport, magistrski študij Kinezioterapija

Postavi vprašanje

Lea Lukšič

Dr. Lea Lukšič prehranska terapevtka, nutricionistka, raziskovalka

Postavi vprašanje

Vsi Viva strokovnjaki