Portal Viva za optimalno delovanje uporablja piškotke. Ali se strinjate z njihovo uporabo?


Strinjam se     Več o piškotkih »

Skrij
< >
 

 

*** Show Paged

Z mlečnokislinsko fermentirano pijačo do zdravega črevesja


(stran 2 od 2)


Mlečnokislinsko fermentirane pijače in hrana za zdravje

Najpomembnejša so mlečnokislinsko fermentirana žita in izdelki iz njih (na primer kruh s kislim testom). Za zdravo črevesno floro sta najodličnejši pijači "podaljšani" rejuvelac in kvas. Po okusu sta nekoliko manj odlični, zato pa toliko bolj zdravi. Obe lahko pripravimo sami. V Avstriji in Nemčiji je kvas pod imenom brottrunk naprodaj v trgovinah, najpogosteje znamke Kanne.

Rejuvelac je pogruntala Američanka Ann Wigmore, ki se je največ ukvarjala s pridelavo in zdravilnimi lastnostmi žitne trave. Pripravimo ga tako, da steklenico s širokim vratom do petine napolnimo s kaljivimi žitnimi zrni. Najprimernejša je pšenica, vendar lahko uporabimo tudi piro, druga žita in celo rjavi riž; pomembno je le, da ima zrno kalček. Nato steklenico do nekaj centimetrov pod vrhom napolnimo z vodo in jo trdno zapremo. Pustimo na sobni temperaturi.

Rejuvelac je pijača, ki jo odlijemo po dveh do treh dneh, skoraj nič kisla in prijetnega okusa po žitih. Če tekočino pustimo v steklenici teden dni ali več, postane bolj kisla in ima močnejši učinek. Ker se v steklenici razvija tudi ogljikov dioksid, se lahko vsebina po odprtju burno razveseli. Ko tekočino odlijemo z zrnja, jo nalijemo v drugo steklenico, zapremo in shranimo v hladilniku. Na zrnje še enkrat nalijemo vodo in steklenico spet dobro zapremo; zdaj naj stoji vsaj teden dni, nato tekočino odlijemo. Zrnje ki nato ostane, zamešamo v testo za kruh.Kvas je tradicionalna ruska pijača, pripravljena iz kislega kruha; torej tistega, ki je bilo zamešeno s kislim testom. Pri nas tradicija tega kruha še vedno živi na Koroškem in tudi kruh, ki je pod imenom koroški naprodaj v trgovinah, je običajno zamešen s kislim testom. Enako uporaben je tudi temno rjav ržen kruh, ki je naprodaj v polkilogramskih zavitkih in že narezan na tanke rezine.

Kruh narežemo na rezine in jih posušimo, zadnjega omenjenega pa le posušimo. Nato jih damo v večji kozarec (na liter vzamemo od dve do tri rezine), jih zalijemo z vodo in kozarec zapremo. Če imamo pri roki kupljen kvas (brottrunk), ga dolijemo kozarček kot "cepivo". Pomembno je, da se kozarec nepredušno zapira, saj mlečnokislinska fermentacija poteka v razmerah brez navzočnosti kisika. Dva dni pustimo na sobni temperaturi, nato mesec dni hranimo na hladnem, na primer v kleti, vendar ne v hladilniku. Tako okus kot učinek pijače obogatimo z dodatkom zelenjave, na primer rdeče pese, zelja ali repe. Ko tekočino odlijemo s kruha in zelenjave, teh temeljnih sestavin ne zavržemo, ampak jih porabimo za solate.

Naravno kisana zelenjava

Druga skupina črevesni flori zelo prijazne hrane je naravno kisana zelenjava; pri nas sta to predvsem kislo zelje in repa. Težava je le v tem, da zelenjavo preveč nasolijo, zato je tekočina, ki nastane med kisanjem, preslana. Kljub temu je enako, če ne celo bolj koristna in za "vrtnarjenje" celo primernejša kot kisla zelenjava, zato jo po potrebi razredčimo z vodo, naravno kisano zelenjavo in predvsem živahno kislo tekočino pa pripravimo sami.Večji kozarec do polovice napolnimo z narezano zelenjavo: rdečo peso, zeljem, rdečim zeljem, repo ... Zalijemo z vodo, v katero smo na vsak liter zamešali žličko soli in kozarček zelnice ali repnice. Nato ravnamo enako kot pri pripravi kvasa.

Mlečni izdelki

Nenazadnje so tu še mlečni izdelki, ki nastanejo z mlečnokislinsko fermentacijo mleka: kefir, jogurt in kislo mleko. Vse je naprodaj v trgovinah, za poln učinek je pomembno le to, da pripravek vsebuje žive mikroorganizme. Vse to pa lahko pripravimo tudi sami. Najbolj zdravi in učinkoviti so pripravki iz nepasteriziranega kozjega mleka.

Za kefir potrebujemo posebno kulturo, ki jo z nekaj poizvedovanja prej ali slej dobimo pri znancih in prijateljih. Mleko, ki naj bo po možnosti nepasterizirano, nalijemo v kozarec za vlaganje, ga dodamo kulturi in dobro zapremo. Dva dni pustimo na sobni temperaturi, nato precedimo in kulturo uporabimo za pripravo novega kefirja. Če je nimamo ves čas v uporabi, jo hranimo v hladilniku, v dobro zaprtem kozarčku z mlekom.Jogurt ali vsak približek jogurta pripravimo tako, da mleko "cepimo" s kupljenim izdelkom, ki vsebuje žive bakterije. Mleko nalijemo v kozarec za vlaganje, vanj vmešamo žlico ali dve "kulture", premešamo, zapremo in pustimo na sobni temperaturi. Pravzaprav to ni ravno jogurt, kajti ta nastaja pri višji temperaturi, ampak učinkovit je še bolj od navadnega jogurta.

Kislo mleko je najmanj zahtevno, ker nastane brez našega vmešavanja. Surovo mleko le nalijemo v skodelice, ki naj nato dan ali dva stojijo na toplem.Če fermentirane mlečne izdelke uživamo predvsem za obnovitev in vzdrževanje zdrave črevesne flore, jih pred uporabo razredčimo z enako količino vode.

Mlečnokislinsko fermentirane pijače pijemo zjutraj na tešče in nato enkrat do dvakrat na dan med obroki, vedno po 1 do 2 dcl. Jutranji odmerek, najbolje pol ure do uro pred zajtrkom, je najpomembnejši, saj tako pošljemo mlečno kislino in mlečnokislinske bakterije naravnost tja, kjer jim je mesto - v debelo črevo.



Vam je �lanek v�e�?


Povezano

trstsdsd