Povprašali smo strokovnjakinjo: Prehranska dopolnila niso zdravila!

(Foto: Shutterstok)

O koristih in tveganjih uživanja ter usmeritvah pri odločitvi in izbiri prehranskih dopolnil smo nekaj vprašanj zastavili magistri farmacije Martini Puc, strokovnjakinji za prehranska dopolnila, vodji ekipe pretehtajte.si, avtorici sistema P3 Professional in direktorici družbe Res pons, ki vodi bazo prehranskih dopolnil v Sloveniji.

Zakaj se je po vašem mnenju NIJZ odločil opozoriti na problematiko prehranskih dopolnil prav zdaj? Kakšni so pravzaprav trendi, koliko Slovenci posegamo po prehranskih dopolnilih?
Verjetno zato, ker poraba prehranskih dopolnil v Sloveniji, tako kot drugje po svetu, raste in sistem nutrivigilance se je izkazal kot eden od pomembnih elementov za ozaveščanje potrošnikov, pa tudi strokovne javnosti. Tudi sami opažamo, da vedno več ljudi stalno jemlje prehranska dopolnila in to več izdelkov hkrati, zato je potrebno vedno več znanja o tako kompleksnem področju. NIJZ tako navaja podatke raziskovalcev z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, in sicer, da v skupini mlajših odraslih kar 56 odstotkov preiskovancev, starih med 19 in 22 let, redno uživa prehranska dopolnila.

Ali lahko vse hranilne snovi dobimo skozi zdravo in uravnoteženo prehrano?
Seveda je mogoče vse hranilne snovi dobiti z zdravo in uravnoteženo prehrano, je pa pri tem potrebno na primer paziti ne samo, kje in kakšno hrano kupujemo, temveč tudi, kako jo pripravljamo. Še tako kakovostna zelenjava vam namreč ne bo nudila veliko antioksidantnih vitaminov, če jo boste predolgo kuhali na previsoki temperaturi.

Na kaj moramo biti pozorni pri izbiri prehranskega dopolnila?
Predvsem je pomembno, kdo sploh ugotavlja, ali kaj potrebujete. Taka oseba mora dobro poznati ne samo anatomijo človeka, temveč mora dobro razumeti fiziologijo in jo ločiti od patofiziologije. S tem znanjem mora znati ocenjevati prehranske vnose posameznika. Šele potem, če je potrebno dodatno vnašati posamezno hranilo, pride na vrsto izbira izdelka med tisočimi na trgu, ki pa spet zahteva kompleksno znanje o prebavi, absorpciji in distribuciji hranil ter kakovostni proizvodnji. Glede na vse našteto vedno priporočamo obisk dobre lekarne in posvet s P3 Professional licenciranim lekarnarjem.

Ali obstajajo mogoče kakšni sklopi, skupine oziroma sestavine dopolnil, na katere moramo biti posebej pozorni?
Opozorila bi na makrohranila, to so beljakovine, ogljikovi hidrati, med katere štejemo tudi vlaknine, in maščobe. Včasih proizvajalci dajo na trg neko sestavino, ki je pravzaprav predstavnik enega od makrohranil. Pri makrohranilih pa so potrebni večgramski vnosi vsak dan. Za primerjavo naj povem, da običajno kapsula tehta nekaj 100 mg. Zato morate kar dobro razumeti, kaj je sploh naprodaj in v kakšni količini.

Prehranska dopolnila niso zdravila, čeprav jih pogosto jemljemo prav takrat, ko nismo zdravi. Jih morda zato ne obravnavamo enako »resno«? Katere so najpogostejše napake, ki jih delamo pri jemanju prehranskih dopolnil?

Res je. Prehranska dopolnila niso zdravila in ne zdravijo. Je pa hrana pomemben dejavnik, ki vpliva na naše zdravje. Po eni strani gre za preproste resnice, po drugi strani pa za kompleksno razumevanje, kaj so vzroki, kaj posledice. Tudi voda je na primer osnovno živilo in če smo malo dehidrirani, je pač dovolj, da jo popijemo in se bomo že bolje počutili. Hujši primeri dehidracij pa zahtevajo zdravniško oskrbo. Že prepoznavanje meje med samozdravljenjem in zdravljenjem zahteva ogromno znanja. Ocenjevanje prehranjenosti pa zahteva svoj sklop znanj in je prav tako zelo kompleksno. Največjo napako pri jemanju prehranskih dopolnil delamo pri izbiri, komu verjamemo, da zna oceniti naše potrebe in zna izbrati pravi izdelek za nas. Moj nasvet je, da se izogibajte tistim, ki dajejo pavšalne nasvete vsevprek.

Kako ocenjujete stopnjo nadzora nad prehranskimi dopolnili v Sloveniji?
Prehranska dopolnila se razlikujejo po svoji kakovosti in so kot hrana prosto na trgu. Predpisana je varnost, torej da ne smejo škoditi, in ta se nadzoruje. So pa ljudje pogosto nespametni …

Veliko ljudi prehranska dopolnila kupuje prek interneta iz tujine, tudi takšnih, ki jih v Sloveniji ni mogoče kupiti. Nam lahko prehranska dopolnila resno ogrozijo zdravje in v katerih primerih?

Na take nakupe gledam kot na rusko ruleto. Pogosto se namreč za prehranska dopolnila označijo izdelki, ki to sploh niso. Na primer nelegalna zdravila. Vprašanje je, ali veste, kako je z njihovo čistočo. Mogoče vsebujejo ostanke toksičnih topil ali strupenih kovin. Vprašanje je, pod kakšnimi pogoji poteka transport. Paket lahko potuje nezaščiten pred povišanimi temperaturami iz okolja in se pravzaprav izdelek pokvari, ni pa nujno, da vi to opazite. In še bi lahko naštevala. Ali če vprašam drugače - bi kupili avto prek spleta, če ne bi mogli ugotoviti, kdo točno stoji za spletno stranjo? Ali bi dali svoj denar neznanki, ki pozvoni na vaša vrata in trdi, da je finančni strokovnjak ter obvlada bančne posle? Zakaj bi tako kupovali prehranska dopolnila?
Galerija

Shutterstok

Magistra farmacije Martina Puc, strokovnjakinja za prehranska dopolnila.

Irma Kuhar

Irma Kuhar dr. med. spec. psihiatrije, psihoterapevtka, kognitivno vedenjska terapevtka

Gorazd Kalan

mag. Gorazd Kalan dr. med. spec. pediatrije

Sonja Kapun

Sonja Kapun dr. med. spec. interne medicine

Postavi vprašanje

Vsi Viva strokovnjaki