Portal Viva za optimalno delovanje uporablja piškotke. Ali se strinjate z njihovo uporabo?


Strinjam se     Več o piškotkih »

Skrij
< >
 

 

A- A A+

Prehranska dopolnila: Korist ali nevarnost v kapsuli?

(Foto: Shutterstock)

Zaradi slabe informiranosti ali celo malomarnosti pri izbiri ali načinu jemanja prehranskih dopolnil se lahko pričakovane koristi od jemanja prehranskih dopolnil spremenijo v vir tveganja za naše zdravje, opozarja Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ). Jemanje prevelikega odmerka hranil nam v daljšem časovnem obdobju lahko škodi.
Današnji hiter življenjski tempo nam pogosto ne dovoljuje, da bi se prehranjevali tako, kot vemo, da bi se morali. Le malokdo ima dovolj časa za pripravo petih do šestih uravnoteženih in zdravih obrokov, zato čedalje pogosteje iščemo pomoč v prehranskih dopolnilih. Za večino med nami so prehranska dopolnila dodatna možnost, kako uravnotežiti in obogatiti prehrano ter zaužiti za dobro zdravja nujno potrebne snovi.


Neželeni učinki

Po prehranskih dopolnilih posegamo čedalje pogosteje. Tudi zato, ker jih dojemamo kot varna in neškodljiva, toda strokovnjaki opozarjajo, da niso povsem brez zdravstvenih tveganj. Ker njihova dostopnost in poraba v zadnjem času močno naraščata, so pogostejši tudi z njimi povezani nekateri neželeni učinki. Določeno živilo, hranilo ali snov v živilu lahko namreč povzroči neželene učinke, bodisi zaradi narave snovi, visokih vsebnosti snovi, onesnaženja ali zaradi prekomerno zaužitih količin (odmerkov). Ta verjetnost je še večja pri tistih živilih, pri katerih so hranila oziroma snovi v bolj koncentrirani obliki, to pa so prav prehranska dopolnila.


Tveganje za naše zdravje

Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) opozarja, da smo velikokrat nepozorni in slabo informirani pri izbiri ali načinu jemanja prehranskih dopolnil. Zato se lahko pričakovane koristi spremenijo v vir tveganja za naše zdravje. Jemanje prevelikega odmerka hranil, ki nam sicer lahko koristi, nam v daljšem časovnem obdobju lahko škodi, neželeni učinki pa so posledica vnašanja hranil preko prehranskih dopolnil ali obogatenih živil oziroma z njihovo kombinacijo.


Vprašljive samodiagnoze

Veliko tveganje predstavlja tudi napačna uporaba prehranskih dopolnil, ki lahko privede do napačne samodiagnoze težav, tveganje zapoznelega zdravljenja dejanske težave, ob zlorabi prehranskih dopolnil obstaja tudi tveganje za kontraindikacije z drugimi boleznimi.


Izpolnjujte vprašalnike

Na NIJZ bodo zato odslej podrobneje spremljali pojave neželenih učinkov jemanja prehranskih dopolnil. V ta namen so na svojih straneh pripravili poseben obrazec, ki ga boste lahko anonimno izpolnili tako v elektronski kot v papirni obliki. NIJZ je namreč vključen v evropsko povezavo Nutrivigilanca, v okviru katere se na evropski ravni trudijo za ozaveščanje in opozarjanje na možne škodljive ali neželene dogodke ter tudi poročajo o njih. Gre za podoben sistem ugotavljanja, vrednotenja in odzivanja in obveščanja o neželenih učinkih in drugih varnostnih vidikih zdravil, znanim kot farmakovigilanca.


Kaj so prehranska dopolnila?

To so vsi pripravki, ki vsebujejo koncentrirane hranilne snovi (vitamine in minerale) oziroma druge snovi s hranilnim in fiziološkim učinkom, ki jih jemljemo zato, da obogatimo običajno prehrano oziroma z dobrim namenom ohranjanja zdravja. To so beljakovine oziroma aminokisline, čebelji pridelki, maščobne kisline, prehranske vlaknine, rastlinski izvlečki, alge …, ki so na trgu na voljo v odmerkih (kapsule, granule, tablete, vrečke …) oziroma v prahu, granulatu, tekočini ter drugih oblikah v odmerjenih majhnih količinah.

Največjo napako pri jemanju prehranskih dopolnil delamo pri izbiri komu verjamemo, da zna oceniti naše potrebe in zna izbrati pravi izdelek za nas.

Prehranska dopolnila niso zdravila in ne zdravijo. Izogibajte se ljudem, ki dajejo pavšalne nasvete vsevprek.


Kdo jemlje prehranska dopolnila in zakaj?

Na slovenskem trgu je 4550 prehranskih dopolnil, od teh jih je okoli 28 odstotkov iz rastlinskih izvlečkov, pri četrtini gre za vitamine, 18 odstotkov prehranskih dopolnil so minerali. Med in drugi čebelji pridelki so na vrhu seznama prehranskih dopolnil v Sloveniji, sledijo vitaminski in mineralni pripravki, omega-3 ter omega-6 maščobne kisline, probiotiki ter rastlinski izvlečki. Najpogosteje po njih posežemo zaradi zmanjšanja odpornosti organizma. Ženske posegajo po PD zaradi oblikovanja telesa (hujšanje), med moškimi je med najpogostejšimi razlogi povečana športna aktivnost, kaže raziskava ministrstva za zdravje o uporabi prehranskih dopolnil iz leta 2010.

Neželeni učinki

Zelo visoki odmerki vitamina C lahko povzročijo driske in težave v urinarnem traktu. Visoki odmerki vitamina B6 lahko povzročijo bolečine v kosteh, šibkost v mišicah, otrplost ali druge simptome v živčnem sistemu. Akutna zastrupitev z visokimi odmerki železa se kaže v hudih poškodbah prebavnega trakta. Visok vnos beta karotenov se kaže s porumenelo kožo, prav tako ni priporočljiv za kadilce, saj pri njih poviša tveganje za razvoj raka pljuč. Selen je mikroelement, ki prispeva k ohranjanju zdravih nohtov, ob visokih koncentracijah pa poškoduje nohte, lase in vpliva na živčni sistem.

Rdeča luč za rdeči kvasni riž in koloidno srebro!

Najbolj resne neželene učinke v primeru prehranskih dopolnil povzroča rdeč kvasni riž, in sicer toksične reakcije na jetrih, ledvicah in skeletnih mišicah. Med strupenimi snovmi, ki se kot prehransko dopolnilo prodajajo tudi pri nas, je tudi koloidno srebro, ki lahko zaradi majhnosti delcev prodre v različne dele telesa in se začne kopičiti denimo v možganih. Čeprav na te nevarnosti NIJZ opozarja že vrsto let, med ljudmi, zlasti tistimi, ki zagovarjajo alternativen pristop k zdravljenju, koloidno srebro še vedno velja kot »pozabljeni antibiotik,« in sicer kljub dokazano resnim posledicam za zdravje. Potencialno tvegane so tudi nekatere aktivne sestavine v sredstvih za hujšanje ter energijskih pijačah, kot so tavrin, kofein in gvarana, saj lahko ob dolgotrajni uporabi škodijo kardiovaskularnemu sistemu. Škodljive učinke imajo tudi izdelki za hujšanje s sinefrinom in alkoholni izvlečki iz rastline jam.

Za nasvet glede uporabe prehranskih dopolnil se lahko posvetujete z Vivino strokovnjakinjo, farmacevtko Laro Pezdir, ki je P3 professional licencirana svetovalka in specialistka za prehranska dopolnila.


Vam je članek všeč?


Išči po ključnih besedah

prehranska dopolnila

Dodajte svoj komentar

Komentiranje člankov je omogočeno le prijavljenim uporabnikom.

Prijavite se v portal ali se brezplačno registrirajte.

Komentarji

17. 04. 2016 02:12:28
Strinjam se, da je potrebno biti previden pri jemanju prehranskih dodatkov. V želji, da izboljšamo svoje zdravje, si sami postavimo diagnozo in si lahko naredimo veliko škode. Večkrat so pa kvalitetni in naravni prehranski dodatki lahko v veliko pomoč oslabelemu imunskemu sistemu in oslabelemu telesu po kakšni težki bolezni. Vsekakor pa je potrebno dobro premisliti, po čemu bomo posegli. Lep pozdrav!
Karmen
27. 05. 2018 19:06:34
jaz se ne strinjam, ker sem si sama uničila oslabelo zdravje ravno s prehranskimi dopolnili. Diagnoze, ki vam jih postavijo doktorji, pa so lahko danes v veliki večini primerov povsem napačne. Sami smo edini, ki najbolj znamo prisluhniti svojemu telesu, zato pa je toliko neozdravljivih primerov, ker ljudje zaupajo konvencionalni ali pa alternativni medicini. Najbolje, da delamo na preventivi in skrbimo za svoje zdravje z naravno prehrano. Drugače pa se strinjam, da so prehranska dopolnila strupi kot je zapisano na tej strani: http://www.virmodrosti.com/zdravje/prehranska-dopolnila-strupi-nove-generacije/ Po novih študijah pa celo povečajo raka namesto, da bi pomagali reševati ljudem težave.