Samooskrba

Jagode in češnje na jugu Italije dozorijo mesec dni prej kot v kopenskem delu Slovenije. Narava dela brez napak. Seveda so ljudje na Siciliji manj premraženi in tudi njihova potreba po hlajenju nastopi prej, saj živijo na toplejšem območju. Zato jim narava zagotovi zgodnejše dozorevanje sadja, ki ga bodo uporabili za notranje hlajenje. Mi ga bomo dobili takrat, ko ga bomo potrebovali. Zato ni treba hlastati ter jesti posameznih vrst sadja in zelenjave takrat, ko za to še ni napočil pravi trenutek.
Jagode in češnje na jugu Italije dozorijo mesec dni prej kot v kopenskem delu Slovenije. Narava dela brez napak. Seveda so ljudje na Siciliji manj premraženi in tudi njihova potreba po hlajenju nastopi prej, saj živijo na toplejšem območju. Zato jim narava zagotovi zgodnejše dozorevanje sadja, ki ga bodo uporabili za notranje hlajenje. Mi ga bomo dobili takrat, ko ga bomo potrebovali. Zato ni treba hlastati ter jesti posameznih vrst sadja in zelenjave takrat, ko za to še ni napočil pravi trenutek. (Foto: Shutterstock)

Besedi samooskrba in lokalna pridelava slišimo vse pogosteje. Gre zgolj za novo obliko lokalpatriotizma – ali pa v resnici obstajajo tehtni razlogi, zakaj bi morali uživati hrano, ki je zrasla kar se da blizu našega doma?

Skorajda ni kulture, v kateri ne bi našli kakega reka o tem, da je najbolje jesti hrano, ki zraste pred našim pragom – in takrat, ko je zanjo čas. S temi besedami začenja svoja dela tudi oče makrobiotike, njegovi »učenci« pa pogosto spregledajo prav to. Makrobiotiko si namreč predstavljajo tako, da morajo Evropejci med vsakim obrokom zaužiti še japonske alge ali kako drugo živilo, ki ga ne najdemo v krogu več tisoč kilometrov.

Sodobna različica te zgodbe je poplava superživil, ki k nam prihajajo iz najoddaljenejših kotičkov sveta. Za številne ljudi so njihova zapletena, domala neizgovorljivaimena zagotovilo, da gre morda v resnici za odrešilno živilo, za katero je smiselno odšteti veliko denarja.

Vsaka točka na planetu je posebna!

Ali ste se kdaj vprašali, kako lahko štorklja zna odletetina tisoče kilometrov daleč in se spomladi vrniti prav na svoj dimnik? Ali ste opazili, da kužki, četudi spijo na zadnjem sedežu avta, natanko vedo, kdaj se približujete domu? Takih zgodb bi lahko našteli tisoče – in vse imajo enako razlago.

Ali ste se kdaj vprašali, kako deluje kompas? Igla v njem se obrača proti severu, ker zaznava magnetizem. Ker ima vsaka točka na planetu premore elektromagnetno valovanje, lahko živali, rastline in ljudje, četudi v rokah nimamo kompasa, natančno določimo točko, na kateri smo, od katere se oddaljujemo ali nakatero se vračamo. Pomembno je, da ga imamo v glavi. Večina ljudi ne ve, da imajo v hipokampusu magnetit, ki omogoča delovanje našega notranjega kompasa in nam pomaga prepoznati lokacijo – enako kot pticam, ribam, psom …Seveda pa ta sposobnost deluje le, če jo uporabljamo.

Živali to »opremo«nenehno uporabljajo. Pri rastlinah se kaže predvsem sposebnostmi njihove rasti. Kako je pri človeku? Sodobni človek se v tolikšni meri zanaša na zemljevide in satelitsko navigacijo, da je njegov notranji kompas zaradi neuporabe skoraj povsem zarjavel.

Dom, sladki dom

Če vemo, da vsaka točka na svetu premore poseben magnetizem, posebno strukturo tal, podnebje … lažje razumemo, da odraščanje v specifičnem okolju vpliva tudi na našo energijo. Beduini, ki so rojeni v puščavi, vam bodo razlagali, da je prav puščava nekaj najlepšega na svetu, Gorenjec bo trdil, da ni življenja brez pogleda na Alpe, Dalmatinec pa bo pel hvalnice morju, kamnitemu svetu in oljkam.To ni le priučena pripadnost. Veliko tega je zapisanega že v naši osnovni kodi – zato se harmoniziramo s prostorom, v katerem odraščamo, drugje pa se nam dozdeva, da nismo na »enaki valovni dolžini« in kljub vsem lepotam hrepenimo po vrnitvi na kraj, ki ga Anastazija označuje kot »rodovno posestvo«.


Prednost lokalnih rastlin

Rastline, s katerimi si delimo prostor, imajo z nami veliko skupnega. Rastemo na istih tleh in doživljamo enake težave. Če sem natančnejša, rastline doživljajo vplive okolja veliko bolj dramatično kot mi. Kadar rečemo, da je zima bila dolga, to pomeni, da smo jo večino časa zgolj opazovali iz ogrete sobe, rastline pa so jo morale prestati brez sleherne zaščite.

Če je poletje mokro, z veliko dežja, to nemara vpliva na naše duševno počutje, rastline pa morajo presežek vlage in vse nevšečnosti, ki jih prinaša, prestati brez možnosti umika. Prav zato so rastline, ki rastejo pred domačim pragom, toliko bolje superiorne od vsega, kar pride iz najoddaljenejših kotičkov našega planeta. Zaradi enakega elektromagnetnega valovanja prostora, v katerem rastemo, smo s temi rastlinami že od samega začetka odlično uglašeni.

Če naše telo trpi, ker je poletje preveč vlažno in hladno, pa le lokalne rastline vedo, kako ga obvladovati. Preprosto zato, ker so se sočasno z nami spopadale z enako težavo in posledično razvile več varovalnih snovi. In nasprotno, če je poletje suho in vroče, rastline pohitijo z razvijanjem strategije, kako izgubiti čim manj vlage in preprečiti poškodbe zaradi močnega UV-sevanja. Dejansko razvijejo natanko to, kar ob takem poletju potrebujemo tudi mi. Si predstavljate, kakšno darilo je to?

Če ne gre, pomislite, koliko skupnega imajo vaše zimske težave z odraščanjem banane v Ekvadorju. Kaj o zaščiti pred mrazom ve banana, ki sojo januarja obrali v predelu sveta, kjer je takrat poletje? Ta banana seje morala ukvarjati s tem, kako premagati vročino, zato je ustvarila notranjo »klimatsko napravo«, ki jo hladi. S tem pomaga tudi domovnem ljudstvu, da lažje prenaša vročino. Edino, na kar ne moremo odgovoriti, je, zakaj, zaboga, bi morali v naših krajih januarja uživati banane …

Podobno velja za številna druga živila. Bolj ko so naše težave podobne tistim, ki jih mora premagovati posamezna rastlina, bolj nam koristijo hranila in informacije, ki nam jih posreduje.

Uživajmo sezonsko!

Tudi ta nasvet zahteva dodatno razlago. Jagode in češnje na jugu Italije dozorijo mesec dni prej kot v kopenskem delu Slovenije. Zakaj jih ne bi kupili takrat, ko pridejo na stojnice in si s tem potešili hrepenenje?

Narava dela brez napak. Če se je sneg na mojem hribu stopil skoraj mesec dni pozneje kot v Ljubljani, je razumljivo, da bodo moje jagode dozorele mesec dni pozneje kot v dolini. Narava ve, da moje telo takoj po snegu še ne potrebuje jagod. Zato mi takrat ponudi regrat, čemaž in koprive, ki jih prav takrat, ko zrastejo, moje telo tudi najbolj potrebuje.

Seveda so ljudje na Siciliji manj premraženi in tudi njihova potreba po hlajenju nastopi prej, saj živijo na toplejšem območju. Zato jim narava zagotovi zgodnejše dozorevanje sadja, ki ga bodo uporabili za notranje hlajenje.
Mi ga bomo dobili takrat, ko ga bomo potrebovali. Zato ni treba hlastati ter jesti posameznih vrst sadja in zelenjave takrat, ko za to še ni napočil pravi trenutek.Morda se vam zdi, da si boste s tem skrajšali sezono užitkov. V resnici je prav nasprotno – podaljšali boste trdno zdravje.




Senta Frol

asist. Senta Frol dr. med., spec. nevrologije spec. nevrologije

Lara Pezdir Podbregar

Lara Pezdir Podbregar mag.farm. P3 Professional licenciran svetovalec

Postavi vprašanje

Vsi Viva strokovnjaki