Feta sir

Meta Krese
sobota, 01. maj 2010

(Foto: Jupiterimages)

Grški sir

Najbrž pri feta siru največkrat takoj pomislimo na grško solato. Nič čudnega. Grška solata je v času, ko se pojavijo na tržnicah na soncu dozoreli paradižniki, skoraj obvezna vsakodnevna jed, pa čeprav smo neskončno oddaljeni od grškega sončnega sveta. Kombinaciji tega belega sira, paradižnika, kumar, oliv, mlade čebule, olivnega olja in svežih začimb se je tako rekoč nemogoče upreti. Vendar lahko feto uporabljamo tudi v številnih drugih receptih.

V Grčiji, kjer poraba sira znaša 15 kg na prebivalca, fete ne dajejo samo v solato, temveč iz nje pripravljajo najrazličnejša peciva, tako slana kot sladka. Odlična je z najrazličnejšo kuhano zelenjavo, okusni so recepti z školjkami, celo s škampi.Grki so včasih delali feto zgolj iz kozjega ali ovčjega sira ali njune mešanice, zdaj pa - predvsem za izvoz v zahodne države - uporabljajo predvsem kravje mleko. Delajo jo tako, da stisnjeno skuto narežejo na večje kose, ki nato zorijo več tednov ali mesecev - odvisno kateri način zorenja izbere sirar - v lastni sirotki, ki jo predtem solijo. Pravilno narejeni kosi ne smejo imeti lukenj, ampak morajo biti kompaktni.

Maščobe vsebuje od 30 do 60 odstotkov, največkrat 45 odstotkov. (Seveda zdaj številni proizvajalci, predvsem na Zahodu, ponujajo tudi manj mastno feto s samo 13 odstotki maščobe, vendar po okusu še zdaleč ne dosega originalne.) Obstaja več različic fete: poznamo srednje trde in tudi mehke, zelo slane, a tudi mile. Ponavadi je trda feta pikantnejša od mehke.