Hruška

(Foto: Diana Anđelič)

Zdravo in domače

Hruška ima bogato in dolgo zgodovino, čeprav to le težko verjamemo, ko želimo v trgovini ali na trgu seči po dobri hruški. Te so pri nas prava redkost.

In vendar so že Rimljani poznali več kot 60 sort, Francozi, ki so sicer priznano največji ljubitelji in poznavalci tega sadja, pa so jih že v 17. stoletju imeli več kot 300. Če smo pošteni do naše sadjarske zgodovine, je treba priznati, da so stari uradni slovenski izbori vsebovali spoštljiva imena, kot so: bella di guigno, beurre giffard, andre desportes, buttira precoce moretini in še in še. Slovenski predelovalci se danes ne ponašajo z bujno domišljijo. Še največkrat se srečamo z boskovsko steklenko, maslenko, viljamovko, kleržo, paskrasanko, redkimi drobnoplodnimi sortami - in tu se zgodba že konča. Na naše avtohtone sorte smo pa tako rekoč pozabili. In vendar je danes v svetu registriranih več kot 5000 sort.
No, če že imamo srečo in dobimo ravno prav zrele hruške, se ne obotavljajmo z nakupom. Jemo jih lahko presne brez vsega, odlične so za desert s sladko smetano in še boljše z najrazličnejšimi siri. Iz hrušk lahko skuhamo kompot, marmelado, sladice, poseben ton dodajo najrazličnejšim mesnim jedem. Tu pride do izraza zanimiv okus hruške, ki je rahlo kiselkast, in vendar še sladek.

Morda smo bili nekoliko preveč krivični do ljubiteljskih sadjarjev, ki še vedno z veseljem gojijo hruške, saj lahko na njej preizkušajo najrazličnejše znamenite stare načine obrezovanja oziroma vzgoje hrušk: palmetne, bouche thomas, flamandsko, lepage ...

Gorazd Kalan

mag. Gorazd Kalan dr. med. spec. pediatrije

Vesna Kaloh

Vesna Kaloh dr. dent. spec. čeljustne in zobne ortopedije

Postavi vprašanje

Vsi Viva strokovnjaki