V zadnjih letih smo na Zahodu postali domala obsedeni z mikrohranili,
med katere sodijo tudi vitamini in minerali, ter z njihovim pomenom za
naše zdravje. Toda naša pričakovanja pogosto presegajo njihovo vlogo pri
delovanju telesa.
Ko govorimo o hrani, za golo preživetje zadošča že dovolj velik energetski vnos. Ker pa je čedalje večji človeški populaciji težko zagotoviti dovolj beljakovin, jih dopolnjujemo z vse več in vse cenejšimi ogljikovimi hidrati ter maščobami. V povojnih letih je denimo naraščala poraba sladkorja in margarine. Hkrati z minevanjem časa in z novimi znanstvenimi spoznanji smo se začeli zavedati pomena sadja in zelenjave v prehrani. Naj spomnimo, da je prva prehranska piramida, ki so jo sestavili Švedi, prestala številne spremembe.
Mlečne izdelke, denimo, so vanjo vključili šele naknadno. Ko se nam ni bilo več treba ukvarjati s pridobivanjem hrane za golo preživetje, smo se začeli spraševati, kaj in koliko jesti, da ne bomo zboleli ali da bi vsaj čim prej ozdraveli. Tako smo v zadnjih letih na Zahodu prešli v drugo skrajnost in postali domala obsedeni z mikrohranili, med katere sodijo tudi vitamini in minerali, ter z njihovim pomenom za naše zdravje. Toda naša pričakovanja pogosto presegajo njihovo vlogo pri delovanju telesa.
Gorivo za telo
Hrana oziroma hranila so namreč gorivo za telo, brez katerega ne morejo potekati normalni fiziološki procesi. Za normalno delovanje imunskega sistema niso potrebni samo vitamini A, C, D, B6, B12 in folna kislina ter minerali cink, baker, selen in železo, temveč tudi beljakovine. Brez njihovega zadostnega vnosa, zlasti v obdobjih, ko je organizem zelo oslabljen, namreč ne moremo tvoriti dovolj protiteles, kajti njihovi osnovni gradniki so prav beljakovine. Temu namenu je včasih služila pregovorna kurja juhica, ki so jo stregli bolnikom kot domače »zdravilo«.
Res potrebujemo prehranska dopolnila?
Dolivanje še tako velikih količin tekočine za čiščenje stekel ne izboljša pogleda skozi počeno vetrobransko steklo. Manjšo razpoko lahko zalepimo, v določenem trenutku pa je treba poškodovano steklo preprosto zamenjati. Podobno velja za človeško telo – nekatere stvari je pač treba zdraviti z zdravili ali celo s kirurškim posegom. Rešitev se skriva v diagnosticiranju: vedeti moramo, kdaj je dovolj samo spremeniti ali dopolniti prehrano, kdaj se lahko zdravimo sami in kdaj moramo obiskati zdravnika.
Pri tem imajo ključno vlogo zdravstveni strokovnjaki. Dober lekarnar na osnovi pogovora z vami oceni, ali bi morali za odpravo glavobola piti več tekočine, ali je morda primernejše kako zdravilo ali pa boste morali na pregled k zdravniku, saj utegne iti za veliko resnejšo težavo, ki je ne bodo rešili niti trije litri vode na dan, vsako odlašanje pa bi bilo lahko celo usodno. Na vse to moramo biti pozorni, ko se odločamo za dopolnjevanje prehrane ali samozdravljenje.
Kakšen odmerek je pravšnji?
Pred izbiro ustreznega prehranskega dopolnila z vitamini in minerali se moramo zavedati, kaj pomenijo priporočeni dnevni odmerki za vsak posamezni vitamin ali mineral. Veljajo namreč za večino, torej 90 odstotkov zdrave odrasle populacije. Vprašanje je, ali sodite vanjo. Odgovor je zelo individualen in je odvisen od vašega celotnega zdravstvenega stanja in življenjskega sloga, zato nikar ne nasedajte splošnim nasvetom, ki jih pišejo brezimni kvazistrokovnjaki. Posvetujte se, kaj je primerno prav za vas, glede na to, kaj in koliko jeste, koliko se gibljete, ali kadite, koliko alkohola popijete, katera zdravila jemljete in tako naprej.
Priporočeni dnevni vnosi so precej različni tudi za različne skupine ljudi, zato ne sledite nekritično tujim priporočilom. Še posebno nesmiselno je slepo slediti standardom daljnih dežel – to je lahko celo zdravju škodljivo. Tako na primer v Sloveniji zdravi ljudje nikakor ne potrebujemo prehranskih dopolnil z jodom, saj uporabljamo jodirano sol. Poleg tega gre pri priporočenih dnevnih dozah za številke, ki se nanašajo na celoten dnevni vnos posameznega vitamina ali minerala (torej skupaj s količino, ki smo jo zaužili s hrano in pijačo), ne pa samo na tabletko ali kapsulo.
Kaj pa vsebnost v živilih?
Ko berete tabele, ki podajajo vsebnost vitaminov v živilih, upoštevajte, da je njihova vsebnost variabilna že v okviru ene same rastline, kaj šele, če gre za različna rastišča ali variacije ene vrste rastline. Vsebnost vitaminov je odvisna tudi od načina priprave hrane. Kitajci živila izpostavljajo povišani temperaturi manj časa kot mi, pa tudi med njimi so razlike, saj vsak kuhar oziroma kuharica hrano pripravlja nekoliko drugače. Toda različna vsebnost mikrohranil v živilih je naravna in ne sme biti razlog za skrb, dokler te vrednosti razumete kot ocene, kajti človeški organizem je prilagojen nihanjem v prehranjevanju.
Hipovitaminoza, kot se imenuje bolezensko pomanjkanje posameznega vitamina, se ne razvije v enem tednu, marveč v več mesecih. To pomeni, da pri sicer rednem jemanju prehranskih dopolnil kak pozabljen odmerek ne bo povzročil nikakršne škode. Če pa ste se pomanjkljivo prehranjevali daljše obdobje, učinkov spremenjene prehrane ali uporabe prehranskih dopolnil ne pričakujte v nekaj dnevih, ampak raje vztrajajte nekaj tednov.
Brez makrohranil ni ničesar
Ključno je, da uživamo tudi makrohranila, torej beljakovine, ogljikove hidrate in maščobe. Brez njih pogosto ne more priti do vsrkavanja mikrohranil, kot so vitamini in minerali, iz črevesja v kri. Poleg tega v telesu delujejo le, če mu je na voljo dovolj osnovnih goriv, torej makrohranil. Zato kakršne koli dolgotrajne ekstremne omejevalne diete niso zdrave, četudi jemljete še tako visoke odmerke raznolikih kombinacij vitaminov in mineralov.
Kako jemati vitamin C?
V naši lekarni pri svetovanju prehranskih dopolnil upoštevamo, v kateri kemijski obliki je vitamin oziroma mineral. Znano je, da se denimo magnezij v obliki organskih soli, kot je citrat, bolje absorbira.
Pri vitaminu C je na prvem mestu stabilnost, zato moramo raztopljeno šumečo tableto popiti takoj in ne šele, ko vsi mehurčki že izginejo. Vitamin C se iz telesa izloči hitro, saj je vodotopen. Del vitamina C se v procesu presnove spremeni v oksalat in nato izloči z urinom. Zato ne priporočamo rednega uživanja višjih odmerkov vitamina, saj utegne povzročiti čezmerno nastajanje oksalata, drisko in celo ledvične kamne. Pri jemanju prehranskih dopolnil z vitaminom C svetujemo pitje večjih količin tekočine, denimo vode ali čajev. Lara Pezdir, mag. farm.
Starejši naj prehranska dopolnila uživajo v tekoči obliki
Posebno pozornost pri svetovanju prehranskih dopolnil velja nameniti starejšim. Navadno jemljejo veliko zdravil v obliki tablet in kapsul, zato zanje skušamo najti kako drugo obliko, ki jo je lažje zaužiti. Zanje so denimo primerna prehranska dopolnila v tekoči obliki. Poudarila bi tudi dodajanje vodotopnih vitaminov, katerih delovanje v organizmu je krajše, kar pomeni, da jih moramo redno vnašati s hrano. Med vodotopne vitamine poleg vitamina C sodijo še vitamini skupine B. Njihovo pomanjkanje se utegne kazati v obliki razpok v kotičkih ustnic, bolečega jezika in zelo pogoste težave starejših, srbenja in pekočega občutka na koži. Oreščki, jajca, otrobi, ribe in jetra so dober vir vitaminov skupine B, vendar jih je v primeru zmanjšanega teka in povečanih potreb telesa smiselno dodajati v obliki prehranskih dopolnil. Dunja Mahorič, mag. farm.
