Encimi v prehranskih dopolnilih

(Foto: Shutterstock)

Dejstvo, da so encimi proteinske molekule, ki delujejo kot katalizatorji biokemičnih reakcij, kar pomeni, da vplivajo na njihovo hitrost, je dokaj znano. Vendar je poleg tega pomembno tudi, da ločimo encime, ki delujejo na reakcije v celicah našega organizma in encime, ki delujejo na hrano. Pravimo, da je hrana oziroma njeni sestavni deli, kot so na primer maščobe, beljakovine ali ogljikovi hidrati, njihov substrat.

Ko govorimo o hrani in encimih, prav tako lahko ločimo dve veliki skupini encimov. Tiste, ki jih uporabljajo v sami živilski industriji, in tiste, ki jih zaužijemo kot hrano in delujejo šele v naših prebavilih. Prvo skupino, lahko jih označimo kot industrijske encime, tvorijo proteini, ki jih pridobivamo bodisi iz rastlin, bodisi živali, ali celo s fermentacijo iz mikroorganizmov. Pravzaprav nekatere od njih ljudje uporabljamo že zelo dolgo. Na primer za pripravo kruha, pri pridobivanju piva ali pa v pridelavi sirov in drugih mlečnih izdelkov. Tovrstne encime v Evropski uniji uravnava posebna zakonodaja, ki je od leta 2009 poenotena v vseh državah članicah.


Kateri encimi pa so v prehranskih dopolnilih in ali jih je upravičeno jemati?

Preden lahko odgovorimo na to vprašanje, namenimo nekaj besed naši prebavi. Ko hrano zaužijemo, jo začnejo naša prebavila mehansko, kemijsko in encimsko razgrajevati. Mehansko razgrajevanje poteka predvsem z zobmi in žvečenjem, kemijsko na primer z želodčno kislino in žolčnimi kislinami, encimsko pa na različnih mestih prebavnega trakta. Encim amilaza, potreben za razgradnjo ogljikovih hidratov, koščke hrane napade že v ustni slini. Pepsin za razgradnjo beljakovin nastopi v želodcu. V tankem črevesu delujejo lipaze za razgradnjo maščob in proteaze za razgradnjo beljakovin.

Pomembno je, da se zavedamo, da je dobro delovanje celotnega sistema prebave odvisno od cele vrste dejavnikov, na primer starosti, zdravstvenega stanja in od hrane. Tako imajo dojenčki drugačno prebavo od odraslih, hormonsko neravnovesje v menopavzi pa se odraža tudi v prebavnih težavah. Da večja količina fižola, zelja in jajc, pomeni tudi več napenjanja, pa smo tako že vsi izkusili.

Manjša odstopanja od ravnotežja je ne glede na vzrok lažje uravnati, težja pa seveda težje. Na primer osebe, ki imajo pomanjkanje encima laktaza (encim, ki razgrajuj mlečni sladkor), nepopolno prebavljajo mlečni sladkor (laktozo). Čeprav ne gre za samo po sebi nevarno stanje, ima kopico neprijetnih simptomov. Take osebe se zato smiselno izogibajo mleka in mlečnih izdelkov, ki vsebujejo laktozo. Tisti, ki pa imajo blažje težave s prebavo laktoze, ali enostavno živijo bolj hedonistično, si lahko pomagajo z uživanjem prehranskega dopolnila, ki vsebuje potrebni encim laktozo. Vzamejo ga na primer preden poližejo eno kepico sladoleda. A vzroka svojih težav s tem ne bodo rešili, saj sami še vedno ne bodo proizvajali (zadostne količine) laktaze. Lahko pa se izognejo težavam, saj bodo mlečni sladkor obdelali z zaužito hrano. Podobno kot bi z limono obdelali surovo meso morskih sadežev. Njena kislina namreč koagulira beljakovine v mesu, kar se sicer zgodi s termično obdelavo oziroma kuhanjem.

Med vsemi prebavnimi encimi se je EFSA zeankrat opredelila le do laktaze in njenega prispevka k razgradnji mlečnega sladkorja. O ostalih encimih pa dokončne znanstvene opredelitve še nimamo, čeprav se v praksi uporabljajo različne trditve. Celo več kot to, prodaja naj bi se na evropskem trgu od leta 2010 do 2015 podvojila in v obtok prinesla stotine milijonov evrov.

Med prehranskimi dopolnili so na trgu najpogosteje na voljo encimi rastlinskega izvora, ki jih seveda lahko  zaužijemo tudi v obliki svežega sadja in zelenjave. Paziti moramo, da so količine zadostne (težava je lahko kalorični vnos) in da nimamo drugih težav s temi živili, na primer s sadnimi kislinami. Tako lahko namensko zaužijemo različne proteaze, torej encime za razgradnjo beljakovin. Sem sodita na primer papain iz papaje in bromelain iz ananasa. Amilaze za razgradnjo ogljikovih hidratov so prisotne v svežih žitnih zrnih. Lipaze za razgradnjo maščob pa naj bi vsebovali oreščki.

Prehranska dopolnila so priročna zaradi koncentracije posameznih hranil, kar olajša vnos zadostnih količin. Kot smo omenili v uvodu, pa so tudi encimi sami beljakovine, torej so tudi zlahka podvrženi razgradnji ne samo v prebavnem traktu, temveč tudi na povišani temperaturi in ko so podvrženi drugim okoljskim vplivom, kot sta zrak ali sončna svetloba. Zato naj pri izbiri izdelka ne bo prvi kriterij cena, temveč vsebnost sestavin in kakovost izdelave.

Ponudbo prehranskih dopolnil na slovenskem trgu lahko poiščete sami v bazi P3 ali pa se posvetujete s P3 Professional licenciranim strokovnjakom.

Pretehtane informacije o vplivu živil oz. prehranskih dopolnil na vaše zdravje pripravlja ekipa pretehtajte.si. Vsi prispevki ekipe pretehtajte.si se navezujejo izključno na znanstveno dokazane in odobrene zdravstvene trditve, objavljene v registru Evropske komisije.