Portal Viva za optimalno delovanje uporablja piškotke. Ali se strinjate z njihovo uporabo?


Strinjam se     Več o piškotkih »

Skrij
< >
 

 

*** Show Paged

Ali veste, kaj jedo naši otroci v šolah?


(stran 3 od 3)



Organizacija šolske prehrane

Irena Simčič z Zavoda RS za šolstvo je večkrat poudarila, da javni zavodi s tem ko prek javnih naročil nabavljajo hrano iz uvoza, podpirajo tuje kmete. Slovenski javni zavodi za hrano porabijo približno 110 milijonov evrov proračunskih sredstev, od tega jih samo šole porabijo približno 80 milijonov. Vsi vzgojno-izobraževalni zavodi morajo pri organizaciji šolske prehrane, urejeni z zakonom o šolski prehrani, upoštevati smernice za prehranjevanje, ki jih je leta 2010 sprejel Strokovni svet RS za splošno izobraževanje. Poleg tega so v šolskih okoljih prepovedani avtomati z nezdravimi izdelki, vsi otroci pa lahko v šoli dobijo subvencionirano malico. Kar polovica otrok jo dobi brezplačno.

Nacionalni inštitut za javno zdravje je leta 2010 na vzorcu 95 šol pregledal prehransko kakovost šolskih jedilnikov. Samo polovica šol vsak dan ponuja polnovredno sestavljene obroke iz vseh glavnih skupin živil. Slaba polovica šol vsak dan v malico vključi sadje in/ali zelenjavo. Prav tolikšen delež jih v malico vsaj dvakrat na teden vključi polnozrnate izdelke in kaše, medtem ko ribe in ribje izdelke vsaj enkrat na teden ponuja samo petina šol. Približno 28 odstotkov šol najmanj enkrat na teden vključi v malico odsvetovane homogenizirane mesne izdelke, sladke pijače pa kar 38,3 odstotka šol. V zvezi z načrtovanjem ima največ šol težave z vključevanjem živil iz lokalne ter integriran pridelave in predelave, enako pa velja tudi za ekološko pridelana živila.

Dokler bodo vodstva vzgojno-izobraževalnih zavodov in vsi, ki se ukvarjajo z naročanjem živil za šolsko prehrano, imeli za glavno merilo ceno, ne pa kakovosti živil ali lokalne proizvodnje, otroci v šolah ne bodo jedli lokalno pridelane hrane, pridelovalci pa ne bodo mogli povečati pridelave in ponudbe, zgodba o lokalni oskrbi s hrano pa ne bo tako uspešna, kot bi lahko bila.

Shema šolskega sadja, zelenjave in mleka

Shemo šolskega sadja in zelenjave, ki pomeni brezplačno razdeljevanje sadja in zelenjave učencem v osnovi šoli, uspešno izvajajo že peto šolsko leto, vključenost šol pa se iz leta v leto povečuje. V šolskem letu 2013/14 je vanjo vključenih 90 odstotkov vseh osnovnih šol (417 šol s približno 148.000 učenci). V lanskem šolskem letu so zanjo namenili dobrih 750.000 €, od tega je 75 odstotkov evropskih sredstev, 25 odstotkov denarja pa pride iz nacionalnega proračuna. Pomoč na učenca znaša približno šest evrov na šolsko leto, kar v povprečju pomeni brezplačen dodaten obrok svežega sadja ali zelenjave enkrat do dvakrat na teden. Vsako leto razdelijo 500 ton sadja in zelenjave; z lokalnega območja so to v večini šol jabolka ter sezonsko sadje in zelenjava, ki dozorijo med šolskim letom, torej od septembra do junija.

Slovenija je pri izkoriščanju sredstev v šolski shemi mleka manj uspešna, saj v njej sodeluje samo nekaj šol, ki so lani za ta namen izkoristile približno pet tisoč evrov. Shema šolskega mleka ima več administrativnih postopkov, zato večji odziv pričakujejo hkrati z letošnjo poenostavitvijo, ko se bosta obe shemi združili.

Nadzor nad varnostjo hrane

Zdravstveni inšpektorat RS je izvajal nadzor o varnosti živil v institucionalnih obratih prehrane, kamor spadajo tudi vrtci in šole, do 1. januarja letos, ko je nadzor prešel v pristojnost Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. Nadzor je obsegal preverjanje delovanja v skladu z internim sistemom zagotavljanja varnosti živil oziroma s smernicami dobre higienske prakse, ki so bile pripravljene za kuhinje vrtcev, te pa lahko uporabljajo tudi drugi institucionalni obrati prehrane. Ta sistem oziroma smernice določajo, kako zavezanec vzdržuje prostore in opremo v kuhinji, hrani in obdeluje živila, skrbi za usposobljenost zaposlenih za ravnanje z živili, ravna z odpadki …

V skladu z živilsko zakonodajo morajo dobavitelji zagotavljati varnost živil, vrtec oziroma šola pa lahko dobavitelje preverja tako, da od njih zahteva dokazila, da so registrirani pri pristojnih inšpekcijskih službah. Dolžnost šole oziroma vrtca je, da zavrne živila, za katera sumi, da so neustrezna. Ostanke pesticidov v živilih nadzirajo v primarni pridelavi živil, torej pri uvoznikih oziroma distributerjih, ki živila dajejo na trg kot prvi, nadzor pa je v pristojnosti uprave za varno hrano, kajti nadzor nad tem je bolj smiseln na začetku prehranske verige kot pri uporabniku, so povedali na zdravstvenem inšpektoratu. Dodali so, da poreklo živil ne spada med elemente zagotavljanja varnosti živil. Povedali so, da je njihov nadzor v preteklosti pokazal, da so živila v šolah in vrtcih varna.








Galerija

Schutterstock

Poleg proizvodnje se je leta 2012 pri večini kmetijskih pridelkov zmanjšala tudi stopnja samooskrbe. Kljub manjši porabi se je stopnja samooskrbe najbolj znižala pri koruzi (z 82 % na 72 %) in krompirju (s 63 % na 55 %), najnižja pa je bila spet pri zelenjavi (34 %) in prašičjem mesu (46 %). Podobno kot leta 2011 je domača proizvodnja presegla domačo porabo le pri mleku (117 %), govejem mesu (111 %) in perutnini (109 %). V povprečju je stopnja samooskrbe s sadjem v Sloveniji pod 40 odstotki, pri sadju pa smo samooskrbni samo pri jabolkih. Schutterstock

Otroci vrtcev so navadno navdušeni nad obiskom kmetije ali celo večdnevnim bivanjem na njej, saj se seznanijo z delom in življenjem na kmetiji ter spoznajo, od kod in kako prihaja hrana. Schutterstock

Vam je �lanek v�e�?


Povezano

trstsdsd