Portal Viva za optimalno delovanje uporablja piškotke. Ali se strinjate z njihovo uporabo?


Strinjam se     Več o piškotkih »

Skrij
< >
 

 

*** Show Paged

Ali veste, kaj jedo naši otroci v šolah?


(stran 2 od 3)


Nujna povezanost pridelovalcev

Vse bi bilo lažje, če bi bili kmetje povezani, saj bi le tako imeli raznovrstnejšo ter večjo ponudbo pridelkov in izdelkov. Še en primer dobre prakse lokalne samooskrbe je Jarina, zadruga za razvoj podeželja iz Litije, ki od leta 2007 skupaj z Razvojnim centrom Srca Slovenije povezuje dvesto ponudnikov, katerih pridelke in izdelke dobavlja sedemdesetim javnim ustanovam, pretežno šolam, vrtcem in domovom za ostarele. Doslej so dobavili dvesto ton sveže zelenjave in sadja.

Kot je povedala Nataša Smrekar, v. d. direktorice zadruge Jarina, so njihove cene nekoliko višje od tistih, ki jih ponujajo veletrgovci in pri večini pridelkov dosegajo proizvajalčeve cene, ki jih je izračunal Kmetijski inštitut Slovenije. "Čeprav lupljenje neenakih krompirjev in korenja, ki jih ni mogoče dati v stroj za lupljenje, ni enako lupljenju povsem enakih pridelkov iz pridelave v tujini, čeprav ob tem času prejemamo naročila za papriko, čeravno vsi vemo, da zdaj ni čas sveže paprike, je ozaveščenost o sveži domači hrani med ljudmi, ki so povezani s sistemom šolske prehrane, vse večja," je prepričana Nataša Smrekar.

Pri večini pridelkov je ponudba premajhna, še posebno malo je ekoloških pridelkov, na drugi strani pa je jabolk dovolj, vendar ne zato, ker bi bilo toliko presežkov, pač pa zato, ker imajo zavodi več dobaviteljev, ki dobavljajo tudi jabolka iz tujine, še pove Smrekarjeva.

Andreja in Milena Penko s kmetije pri Jernuclevih iz Petelinjega pri Pivki šoli v Prestranku dobavljata sveže mleko in jogurt. Za mleko dobita 0,60 evra za liter in za jogurt 2,30 evra za kilogram. "Izdelki imajo certifikat brez GSO, kar pomeni, da živali hranimo s krmo, ki ne vsebuje gensko spremenjenih organizmov. Dostavljava samo enkrat na teden, saj je to za naju velika obveznost, stroški embalaže in transporta so visoki, cena pa ne," pravi Andrej Penko. Poleg tega Osnovna šola Prestranek redno sodeluje s KZ Agraria Koper, ki jo poleg drugih dobaviteljev oskrbuje z lokalno pridelanim sadjem in zelenjavo. "Razlog, da šola nima več lokalnih dobaviteljev, so višje cene in slaba ponudba," pravi Veronika Švigelj, organizatorka šolske prehrane v OŠ Prestranek.

Lidija Koroša, ravnateljica OŠ Križevci pri Ljutomeru, pravi, da so naložba v zdravo prehrano otrok dolgoročno obrestuje. Njihovi otroci v vrtcu in v šoli imajo enkrat na mesec vse štiri obroke – zajtrk, dopoldansko in popoldansko malico ter kosilo – pripravljene iz ekoloških živil, ki jih dobavljajo lokalni pridelovalci, združeni v Društvo za promocijo prleških ekoloških kmetij. Ekološke pridelke občasno vključijo tudi v druge obroke, kot je bilo nedavno, ko so otroci malicali jogurt in ekološki pirin kruh domače peke. Njihov kuhar Danilo Ros poskrbi tudi za tradicionalno hrano, kot so ajdovi žganci s smetano. "Tudi če otroci hrano prvič zavrnejo, jim jo je treba ponuditi večkrat, da se je navadijo, ali pa jim jo skušamo ponuditi drugače, denimo tako, da zelenjavo zmiksamo," pove Lidija Koroša.

Društvo za promocijo prleških ekoloških kmetij, ki oskrbuje križevsko šolo z ekološkimi pridelki, združuje trideset lokalnih pridelovalcev, ki sedmim šolam in štirim vrtcem na območju ponujajo ekološko pridelano sadje, zelenjavo, meso, mesne izdelke in različne izdelke iz žit. Koordinator med šolami in pridelovalci je pridelovalec Marko Slavič iz Vučje vasi, ki vsak mesec šolam in vrtcem pošlje ponudbo pridelkov in izdelkov.
Članek se nadaljuje »


Galerija

Schutterstock

Poleg proizvodnje se je leta 2012 pri večini kmetijskih pridelkov zmanjšala tudi stopnja samooskrbe. Kljub manjši porabi se je stopnja samooskrbe najbolj znižala pri koruzi (z 82 % na 72 %) in krompirju (s 63 % na 55 %), najnižja pa je bila spet pri zelenjavi (34 %) in prašičjem mesu (46 %). Podobno kot leta 2011 je domača proizvodnja presegla domačo porabo le pri mleku (117 %), govejem mesu (111 %) in perutnini (109 %). V povprečju je stopnja samooskrbe s sadjem v Sloveniji pod 40 odstotki, pri sadju pa smo samooskrbni samo pri jabolkih. Schutterstock

Otroci vrtcev so navadno navdušeni nad obiskom kmetije ali celo večdnevnim bivanjem na njej, saj se seznanijo z delom in življenjem na kmetiji ter spoznajo, od kod in kako prihaja hrana. Schutterstock

Vam je �lanek v�e�?


Povezano

trstsdsd