EFSA (Evropska agencije za varnost hrane, ki deluje v italijanski Parmi) je preučila vse trenutno znane znanstvene dokaze, in ugotovila, da imajo vlogo pri delovanju imunskega sistema tista živila oz. prehranska dopolnila, ki vsebujejo minerale baker, cink, selen in/ali železo, ter vitamine A, B6, B12, C, D in/ali folat.

Pri tem morate biti posebej pozorni na vitamin C, ki ima vlogo tudi pri delovanju imunskega sistema med intenzivno telesno dejavnostjo in po njej. In sicer, na delovanje imunskega sistema vplivajo le tista živila oz. prehranska dopolnila, ki vam zagotavljajo dovolj veliko količino vitamina C na dan. O kakšni količini govorimo je odvisno od starosti, pa tudi od siceršnjega zdravstvenega stanja. Tako kot pri drugih hranilih tudi pri tem vitaminu različni avtorji po različnih metodologijah priporočajo lahko različne količine za isto starostno skupino. 

V Republiki Sloveniji je Inštitut za varovanje zdravja kot pristojna inštitucija letos marca izdal dokument Referenčne vrednosti za vnos vitaminov in mineralov - tabelarična priporočila za otroke, mladostnike, odrasle in starejše.

V skladu s tem virom je npr. za otroke do 14. leta starosti priporočljiv dnevni vnos vitamina C od 60 do 100 mg na dan, za mladostnike, odrasle in starostnike pa 100 mg na dan.

Za dobro stanje vašega imunskega sistema je torej potrebno zaužiti dovolj naštetih vitaminov in mineralov, ki jih med drugim najdete tudi v spodaj navedenih živilih.

• BAKER: goveja jetra, ostrige, kakav, sončnična in bučna semena, ječmen, indijski oreščki,
• CINK: meso, oves, morski sadeži, žitni kalčki, sezam, bučna semena,
• SELEN: ribe,školjke, meso, žitarice, čebula,
• ŽELEZO: goveje meso, ribe in morski sadeži, perutnina, špinača,
• VITAMIN A: ribje olje, jetra, sadje,mlečni izdelki (maslo, smetana),
• VITAMIN B6: jetra, kvas, ribe, polnozrnata žita, jajca,oreški, špinača, korenje, sončnična semena,
• VITAMIN B12: ribe, meso,
• VITAMIN C: papaja, kivi, paprika, brokoli, brstični ohrovt, agrumi, ananas,
• VITAMIN D: ribje olje, sardine, losos, tuna, mleko in mlečni izdelki,
• FOLAT: kvas, žita, zelena solata, ohrovt, špinača, citrusi, jetra.

Pri tem je potrebno upoštevati, da se s termično obdelavo in izpostavljenostjo svetlobi ter začimbam kot je na primer kis, vsebnost posameznih hranil v nekem živilu zmanjšuje. Na izhodiščno vsebnost posameznih hranil v posameznem živilu pa vplivajo pogoji pridelave in skladiščenja. Zanimivo je, da lahko vrednosti posameznega vitamina celo med plodovi na isti rastlini zelo nihajo, zato je zelo težko govoriti o povprečnih vrednostih.

Zaradi vsega naštetega različni viri navajajo zelo različne vsebnosti posameznih hranil v posameznih živilih in je potrebno natančno pogledati, na kaj se navedene vrednosti nanašajo. Najpogostejši viri tovrstnih informacij so ameriški, vendar je veliko vprašanje ali lahko njihov način pridelave, skladiščenja in priprave hrane primerjamo s slovenskimi. Slovenci tako neredko posegamo ne samo po surovem sadju, temveč tudi solatah s surovo zelenjavo, ki so tudi del tradicionalnega nedeljskega kosila.

Kot zanimivost si lahko preberete dober pregled vsebnosti vitamina C v sadju, ki so ga naredili na Biotehnični fakulteti v okviru diplomske naloge, in si ga lahko ogledate na spletni povezavi digitalna-knjiznica.bf.uni-lj.si/du1_jezernik_vinko.pdf


S klikom na povezavo covirias.si/primerjava_laiki lahko prebrskate bazo vseh prehranskih dopolnil, ki so v Sloveniju uradno na trgu, in v njej sami brezplačno poiščete prehranska dopolnila, ki vsebujejo našteta hranila s pomembno vlogo pri delovanju imunskega sistema.


Pretehtane informacije o vplivu živil oz. prehranskih dopolnil na vaše zdravje pripravljamo v sodelovanju z ekipo www.pretehtajte.si.