Portal Viva za optimalno delovanje uporablja piškotke. Ali se strinjate z njihovo uporabo?


Strinjam se     Več o piškotkih »

Skrij
< >
 

 

A- A A+

Piknik z namenom - združeni za samooskrbo Slovenije

Piknik z namenom
Piknik z namenom (Foto: Grega Žunič)

Samooskrba in samooskrbništvo

Izraz samooskrba pomeni delež zaužite hrane, ki jo pridelajo domači proizvajalci. Pri tem se v medijih in javnem govoru napačno uporablja za pojav samookrbništva, torej pridelave hrane na domačem vrtu, opozarja agrarni ekonomist dr. Aleš Kuhar. Seveda gojenje zelenjave na lastnem vrtu prispeva k samooskrbi, vendar bi bila pot do samooskrbe zgolj prek vrtičkarjev predolga. Številnim vrtičkom in vrtovom navkljub namreč 90 odstotkov ljudi kupuje živila v trgovinah, zato so za zagotavljanje samooskrbe veliko pomembnejši veliki proizvajalci hrane, na tem segmentu pa Slovenija izgublja bitko za samooskrbo.

Prehranska kriza

Ena od ključnih nalog kulturnega razvoja človeštva je uskladitev znanja o svojem bivalnem okolju, torej o svojem domu, z gospodarsko dejavnostjo, ki mora biti v prvi vrsti podrejena načelu dobrega gospodarjenja, pravi neodvisni raziskovalec Anton Komat. Namesto tovrstnega sobivanja pa nam dandanes življenje narekuje ekonomski pogled na svet, ki stremi k vse večji porabi, to pa poganja ideja o neomejeni rasti, ki ima v naravi eno samo vzporednico – delovanje rakavih celic. Gledano z vidika sistema je gospodarska ali finančna kriza dokaj nepomembna. Grozi nam namreč precej večja nevarnost – prehranska kriza, ki ji je Slovenija veliko bolj izpostavljena, kot si predstavljamo.

Zaradi razvitega vrtičkarstva in na videz velikega števila kmetov se nam namreč dozdeva, da se kaj takega pri nas ne bo zgodilo. Toda številke so neizprosne: Slovenija je zmožna zagotoviti samo desetino samooskrbe s hrano. To pomeni, da doma na različne načine proizvedemo le majhen delež hrane, ki jo pojemo, vso ostalo pa uvozimo. Skupaj s podatkom agrarnega ekonomista dr. Aleša Kuharja, da je večina hrane, ki pride k nam iz uvoza, slabe kakovosti, povrhu pa jo drago plačujemo, je položaj še toliko bolj alarmantnejši.


V boju za zdravo hrano pobudo prevzemajo civilne pobude

Medtem ko naša politika samooskrbi ne pripisuje velikega pomena, so v Veliki Britaniji, ki že zdaj dosega 74-odstotno stopnjo samooskrbe, pred dvema letoma sprejeli nacionalni program, katerega namen je do leta 2030 doseči ali pa se vsaj zelo približati popolni samooskrbi.

Zaradi pomanjkanja politične volje so pri nas vzniknile številne civilne pobude, ki se na različne načine lotevajo tega vprašanja. Tozadevno je Slovenija podobna ZDA, kjer – v nasprotju z Evropo– državljani ne pričakujejo, da bo vlada rešila njihove težave in se zavedajo, da morajo rešitve poiskati sami, pravi Sandi Češko. Zato je bil tokratni dogodek projekta Reinovator v organizaciji Zavoda Viva poimenovan Piknik z namenom, posvečen pa vprašanju samooskrbe s hrano. Na dogodkih izbrani socialni podjetniki dobijo priložnost, da svoje poglede in rešitve predstavijo uspešnim domačim podjetjem, da se torej bolje spoznajo in poiščejo skupne točke. Tako se oblikujejo priložnosti za sodelovanje in gradijo temelji boljše prihodnosti. Za isto mizo so se že drugič povezali  socialni podjetniki z uspešnimi domačimi podjetji ter s strokovnjaki, da bi gradili temelje boljše prihodnosti z dvigovanjem samopreskrbe s hrano v Sloveniji.

Piknik z namenom je potekal pod kozolcem na posestvu Centra biotehnike in turizma Grm Novo mesto, slastno lokalno hrano pa so pripravili v Hiši kulinarike in turizma. Izbira lokacije dogodka ni bila naključna – gostitelji namreč dijake in študente izobražujejo za kmetovalce, jim pomagajo do zaposlitve, center pa hrano tudi prideluje in jo prodaja, zato so vzor samooskrbnega sistema.

Nekonkurenčnost in nezadostna pridelava

Pridelki s slovenskih kmetij so v povprečju višje kakovosti od uvoženih, zaradi velike razdrobljenosti proizvajalcev in njihove cenovne nekonkurenčnosti pa pogosto ne pridejo do naših krožnikov, opozarja dr. Kuhar. Tega se zavedajo tudi v Zadrugi Jarina,  kjer so povezali približno sto majhnih lokalnih kmetov, ki skupaj oskrbujejo več kot šestdeset šol, vrtcev in domov za starejše na območju šestnajstih občin okrog geometrijskega središča Slovenije. Živila prihajajo s kmetij z ekološko in integrirano pridelavo. Da bi hrana laže prišla do potrošnikov, iščejo nove prodajne poti, med katerimi je tudi sistem franšiznih trgovin, pravi direktorica Razvojnega centra Srce Slovenije, Aleksandra Gradišek.

Podobno strategijo je ubral zavod Potencial, Inštitut za revitalizacijo podeželja. Kot je pojasnila direktorica zavoda, Lilijana Brajlih, nameravajo delovati na medorganizacijskem neprofitnem trgu. S kakovostno hrano, pridelano v komunah za zdravljenje odvisnikov od drog, naj bi oskrbovali šole, vrtce in domove za starejše. Prvo sodelovanje so vzpostavili s Karitasom, poleg tega so sklenili dogovore z nekaterimi drugimi javnimi zavodi, ki so zagotovili, da bodo sadje in zelenjavo kupovali pri Zavodu Potencial, če bo le cena primerljiva s ceno živil v trgovinskih sistemih, kjer jih kupujejo zdaj. Lilijana Brajlih pa opozarja na najbrž največjo težavo: zaradi neurejenosti področja se utegne kaj hitro zgoditi, da od slovenskih manjših kmetov ne bodo mogli odkupovati sadja in zelenjave, saj mnogi nimajo registrirane dejavnosti. Meni, da bo večja težava od zagotavljanja kupcev poskrbeti za zadostne količine pridelkov.
Članek se nadaljuje »


Vam je članek všeč?


Išči po ključnih besedah

piknik , samooskrba

Povezano

Dodajte svoj komentar

Komentiranje člankov je omogočeno le prijavljenim uporabnikom.

Prijavite se v portal ali se brezplačno registrirajte.