Portal Viva za optimalno delovanje uporablja piškotke. Ali se strinjate z njihovo uporabo?


Strinjam se     Več o piškotkih »

Skrij
< >
 

 

*** Show Paged

Je zasvojenost bolezen ali izbira?


(stran 2 od 2)


Patološka potreba po ugodju in/ali sprostitvi

Zasvojenost je predvsem kronična bolezen možganskega nagrajevalnega kroga in centrov, ki so povezani z motivacijo in spominom. Nagrajevalni krog igra pomembno vlogo pri doživljanju ugodja in njegovem kasnejšem ponavljanju. Nedelovanje teh centrov in sklopov nevronskih povezav se kaže na biološki, duševni, družbeni in duhovni ravni. Izraža se v posameznikovi patološki potrebi po ugodju in/ali sprostitvi ob uživanju snovi in izbiri določenih vedenj. Za zasvojenost je značilna nesposobnost za trajno abstinenco, pa tudi oslabljena sposobnost nadzora nad vedenji, hlepenje po omami, zmanjšana zmožnost prepoznavanja resnih težav v posameznikovem vedenju in medosebnih odnosih ter disfunkcionalno čustveno odzivanje. Enako kot druge kronične bolezni tudi zasvojenost pogosto obsega cikle ponovitve oziroma recidive bolezni in faze abstinence.

Če se zasvojena oseba ne zdravi ali ne vključi v proces okrevanja, postane zasvojenost progresivna in lahko povzroči trajne posledice ali prezgodnjo smrt. Povezave v nagrajevalnem krogu ter centri za motivacijo in spomin vplivajo na presojo in disfunkcionalno iskanje užitka, kar lahko opazimo kljub neželenim posledicam zlorabe mamil in drugih zasvojenskih oblik vedenja. Pri zasvojenih nastopijo izrazite težave z odlaganjem užitka ali nagrade na primeren trenutek. Pri tem igrata pomembno vlogo frontalna režnja. Njuna struktura in delovanje ter nevronske povezave se razvijajo še v mladostniškem obdobju in obdobju zgodnje odraslosti, zato je zgodnje uživanje psihoaktivnih substanc še eden od pomembnih dejavnikov pri nastanku zasvojenosti.


Zasvojeni lahko postanemo skoraj z vsako aktivnostjo

Z upoštevanjem nove definicije zasvojenosti razumevanje posameznih vedenj dobiva drugačen pomen. Ugledni ameriški profesor psihologije, Mihaly Csikszentmihalyi, je v knjigi Flow: The Psychology of Optimal Experience zapisal, da lahko skoraj vsaka aktivnost postane zasvojenost v smislu, da ni več svobodna izbira, ampak nuja, ki ovira druge dejavnosti, zaradi česar postanemo ujetniki nekakšnega zaporedja. Zasvojeni lahko postanemo z igranjem iger na srečo, s hrano, odnosi, s spolnostjo, z nakupovanjem, z računalniškimi igricami, z zadolževanjem, s tveganim podjetništvom, z delom, s klepetalnicami, s športom, z duhovnostjo in z drugimi vedenji. Še posebno ranljivi smo za zasvojenosti, ki so povezane z internetom in mobilnimi napravami, in sicer zaradi visoke ravni stimulacije možganov.


Kaj vpliva na nastanek zasvojenosti?

Genetski dejavniki prispevajo približno polovico verjetnosti, da bo posameznik postal zasvojen. Vzajemni vpliv dejavnikov okolja in biološki ustroj osebe učinkujeta na stopnjo izraženosti vpliva genetskih dejavnikov. Mehanizmi odpornosti, ki jih pridobijo posamezniki (z vzgojo ali s poznejšimi življenjskimi izkušnjami), lahko vplivajo na obseg, v katerem genetska nagnjenost povzroči vedenjske in druge pojavne oblike zasvojenosti. Drugi dejavniki, ki lahko prispevajo k razvoju zasvojenosti, se kažejo na biološki, duševni, družbeni in duhovni ravni.

Ni pomembna količina ali pogostost škodljivih vedenj

Za zasvojenost so značilni: nesposobnost trajne abstinence, oslabljeno nadziranje vedenja, hlepenje ali povečana "lakota" (angl. craving) po mamilih oziroma izkušnjah, povezanih z ugodjem, zmanjšana sposobnost prepoznavanja resnih težav v svojem vedenju in medosebnih odnosih ter disfunkcionalni čustveni odzivi. Značilnosti zasvojenosti sta tudi moč zunanjih dražljajev, da sprožijo hlepenje po omami, in povečana pogostnost drugih škodljivih oblik vedenja. Nekateri menijo, da je razlika med zasvojenimi in nezasvojenimi ljudmi v količini ali pogostnosti uživanja alkohola ali drog, v pogostnosti zasvojenskih vedenjskih vzorcev (kot so igre na srečo ali zapravljanje) ali izpostavljanja drugim zunanjim oblikam ugodja (kot sta hrana ali spolnost), vendar je značilna lastnost zasvojenosti način, kako se posamezniki odzivajo na take izkušnje, dejavnike stresa in okoljske dražljaje. Poseben patološki vidik zasvojenosti je, da se škodljivo vedenje nadaljuje kljub kopičenju neželenih posledic.

Pri zasvojenosti je zelo okrnjena sposobnost odločanja, kar se kaže v obliki težav z dojemanjem, učenjem in, nadziranjem impulzov ter s kompulzivnim vedenjem in presojo. Zasvojeni so pogosto manj pripravljeni spremeniti svoje škodljivo vedenje – kljub zaskrbljenosti ljudi v svoji okolici in očitni škodi, ki jo povzročajo sebi in drugim. Poleg tega ne prepoznajo razsežnosti svojih težav. Hlepenje po uživanju omamnih snovi ali vedenju, s katerim dosežejo omamno stanje, se izraža pri mnogih zasvojenih, poudarjen pa je kompulzivni ali neprostovoljni vidik te bolezni.

Ne zatiskajmo si oči

Ker problem zasvojenosti preprosto ne bo izginil sam od sebe, je zelo pomembno, da čim prej poiščemo ustrezno pomoč. Okrnjena sposobnost odločanja ne pomeni, da zasvojeni ne morejo poiskati ustrezne pomoči in spremeniti svojega življenja na bolje. To je še posebno pomembno pri mladostnikih, saj se njihovi možgani še razvijajo. Raziskave kažejo, da optimalne rezultate pri okrevanju od zasvojenosti dosežemo, če se zasvojeni vključijo v katero od oblik skupinske pomoči v kombinaciji z individualno terapijo. Pri individualni terapiji je pomembno, da je strokovnjak ustrezno usposobljen in da (pre)pozna posamezno zasvojenost. Na voljo je več vrst skupinskih oblik pomoči: terapevtske skupine, skupine za samopomoč, podporne skupine in skupine, ki delujejo po principu 12-korakov (AA, GA, NA, OA, SAA, Al-Anon in druge). Novejše oblike zasvojenosti, predvsem tiste, ki so povezane z internetom, pomenijo velik izziv tako za ljudi v stiski kot za strokovnjake. Pomembno je, da si ne zatiskamo oči in spregledamo ljudi v hudi stiski.
 
Razširjena različica definicije zasvojenosti je na voljo na petertopic.si.  







Vam je �lanek v�e�?


Povezano

trstsdsd