Portal Viva za optimalno delovanje uporablja piškotke. Ali se strinjate z njihovo uporabo?


Strinjam se     Več o piškotkih »

Skrij
< >
 

 

A- A A+

Zasvojenost s seksom


(stran 4 od 4)


(Samo)nadzor ne pomaga. Poiščite pomoč!

Kot smo zapisali, je ena od značilnost zasvojenosti s seksom, da se le redko izboljša sama od sebe. Čez čas postane pogostejša in skrajnejša. Med boleznijo nastopajo obdobja, ko se zasvojencu dozdeva, da ima bolezen pod nadzorom. Toda takšno obdobje je zgolj ena od pogostih smeri bolezenskega procesa, v katerem se zasvojenec preusmeri od seksualnega sproščanja k (samo)nadzoru. Faza nadzora čez čas nujno popusti. Ne glede na to, ali traja uro, teden, mesec, leto ali pet let, se zasvojenec vrne k prvotnemu obnašanju, in to kljub obljubam, da tega ne bo več počel. Ko faza sprostitve mine, zasvojenec občuti obžalovanje nad padcem in se spet usmeri k abstinenci, dokler nadzor znova ne popusti.

V nasprotju z zdravljenjem odvisnosti od alkohola in mamil, pri katerem je terapevtski cilj popolna abstinenca, je pri zdravljenju zasvojenosti s seksom cilj zgolj abstinenca od prisilnega seksualnega obnašanja in navajanje na zdravo seksualnost. Programi zdravljenja zasvojenosti s seksom vsebujejo abstinenco od vsakršne seksualne dejavnosti, vključno z masturbacijo, za 30 do 90 dni; tako pacient dokaže, da lahko živi brez seksa.

Zanimivo je, da se pri nekaterih zasvojencih potem, ko prenehajo z vsemi oblikami seksualne dejavnosti, pojavijo podobni simptomi, kot jih med abstinenco doživljajo odvisniki od kokaina. Ker so bili zasvojenci s seksom pogosto kot otroci seksualno zlorabljeni in ker imajo patološke poglede na seks, jim navadno primanjkuje informacij o zdravi seksualnosti. Zato je izobraževalni program nujni sestavni del terapije, pri kateri bolnik postopoma gradi lastno seksualno identiteto. Sram, ki je ena od ključnih težav zasvojencev s seksom, je najlaže premagati pri skupinski terapiji, ki zasvojencem ponuja podporo in obenem možnost konfrontacije.

Pri terapiji mora nujno sodelovati partner seksualnega zasvojenca, saj je tudi on del njegovega patološkega seksualnega obnašanja. Partnerjevo vedenje se navadno podzavestno ujema z zasvojenčevimi vzorci obnašanja. Značilen primer je partner, ki sprejema zasvojenčevo obnašanje ali podzavestno spregleduje namige, ki bi mu dali vedeti, da se zasvojeni vedno znova vrača k seksualno zasvojenemu obnašanju. Morda celo grozi, da bo odšel, a tega ne stori (ali pa gre in se vrne, ko se zasvojenec pokesa in obljubi, da se bo spremenil) ali pa sprejme odgovornost za poskus nadzora zasvojenčevega obnašanja. Nobena od teh strategij ne deluje, običajno le še dodatno prispevajo k problemu. Partner zasvojenca s seksom mora spoznati, da tudi sam potrebuje pomoč, in se naučiti, kako opustiti spodbujanje seksualnega zasvojenca k patološkemu obnašanju in kako mu postaviti meje, ki bodo dejansko delovale.

Kaj je zasvojenost s seksom?

Strokovnjaki med oblike seksualnega vedenja, ki so značilne za zasvojenost s seksom, uvrščajo:

  • čezmerno masturbacijo, ki jo spremljajo mentalne podobe ali misli o seksu;
  • masturbiranje med gledanjem seksualno nabitih podob na televizijskem/računalniškem zaslonu, med listanjem pornografskih publikacij ali opazovanjem predmetov, kot so perilo, kopalke ...;
  • pogost seks s prostitutkami (moškimi ali ženskimi);
  • anonimni seks z več partnerji;
  • seks za eno noč s partnerji, pobranimi po barih, oziroma seks v anonimnih situacijah, ko je objekt želje seks sam in ko človek s seksualnim partnerjem ne vzpostavi odnosa;
  • nekateri zasvojenci pogosto obiskujejo topless bare, seksualno naravnane masažne salone, trgovine z erotičnimi pripomočki .... ;
  • ekshibicionizem, voajerizem, ko človeka spolno vzburjajo tajni pogledi v zasebnost drugih ljudi, na primer gledanje v sosedovo kopalnico v upanju, da bo videl razgaljenega človeka;
  • med patološko vedenje spada tudi neprimerno seksualno dotikanje: navidez naključno dotikanje drugega človeka zaradi seksualnega vzburjenja, denimo "naključen" dotik prsi ali genitalij druge osebe v gneči;
  • med težje oblike seksualne zasvojenosti spadata pedofilija, ponavljajoča se spolna zloraba otrok, ko odrasla oseba vključuje v spolno dejavnost otroka, ter posilstvo, siljenje druge osebe k seksu proti njeni volji. Poznamo več oblik posilstva: očitno kriminalno dejanje posilstva, ki ga izvrši tuja oseba, in subtilnejša oblika posilstva, ki jo izvrši znana oseba, tako imenovano "posilstvo na zmenku".




Vam je članek všeč?


Išči po ključnih besedah

zasvojenost , odvisnost , zloraba , seks , spolnost , sex , pornografija , vzburjenje , prostitucija , samozadovoljevanje , masturbacija , sram , spolna zloraba , pedofilija , ekshibicionizem , samonadzor , nekemična zasvojenost

Povezano

Dodajte svoj komentar

Komentiranje člankov je omogočeno le prijavljenim uporabnikom.

Prijavite se v portal ali se brezplačno registrirajte.