Portal Viva za optimalno delovanje uporablja piškotke. Ali se strinjate z njihovo uporabo?


Strinjam se     Več o piškotkih »

Skrij
< >
 

 

A- A A+

Kaj prinaša zdravljenje seksualne zasvojenosti

Zdravljenje seksualne zasvojenosti vedno zahteva, da človek poskrbi zase, to pa se začne pri temeljih. Ena od največjih težav soodvisnih je, da izgubijo sebe. Vedejo se, kot bi se odzivali na daljinsko vodenje.

Soodvisni in zasvojeni za ozdravljenje nujno potrebujejo uravnovešen življenjski slog. Samopotrjevanje in zmanjševanje sramu pomagata omiliti napetost in stisko. Za okrevanje je ključnega pomena duhovnost, za to pa je nujno potreben zdrav občutek lastne vrednosti. Ljudje, ki se zdravijo zaradi soodvisnosti, to kmalu spoznajo.

Določanje mej

Če naj dosežejo glavni cilj in najdejo sebe, morajo soodvisni nujno določiti omejitve, tako sebi kot družinskim članom. Določanje meja pomeni, da morajo biti soodvisni pripravljeni: prevzeti odgovornost zase, imeti stalno podporo, ki ni odvisna od partnerja, ohraniti in spoštovati drugačnost in jasno določiti meje. Razumljivo je, da bo določanje novih meja v odnosu na novo določilo ta odnos. Ko je soodvisni bolj osredotočen in zasvojeni opravi potrebno zdravljenje, se ponudi priložnost za izboljšanje partnerskega odnosa.

Cilj zdravega odnosa je biti v dvoje, a obenem vsak zase, in zdaj je trenutek, ko se partnerja osredotočita na prvi del: na biti v dvoje. Oba sta močnejša, ker sta opravila vsak svoje zdravljenje, zdaj pa je čas za pogajanja, kako, če sploh, bosta živela kot par. Kljub vsem težavam je mnogim parom uspelo odnos ohraniti in ga na novo zgraditi. Na novo opredeljeni odnos prinaša nova pravila in odgovornosti, zahteva pripravljenost za nov poskus in željo po vnovičnem povezovanju.

Katerim parom uspe?

Nova pravila v odnosu: Še posebno pomembna so pravila, ki so se nanašala na spore. Vsi partnerji se kdaj sprejo, zdravniki pa že dolgo učijo, da »pošten prepir« preprečuje disfunkcionalne spore. V odnosih, ki temeljijo na sramu in zasvojenosti, so ljudje zaradi obsojanja, občutkov krivde in hinavščine, povezane z globokim občutkom sramu, še posebno ranljivi in nesoglasja rešujejo neučinkovito. Opazili smo, da so resnično napredovali pari, ki so odkrili nove, manj grobe oblike reševanja neizogibnih težav.

Vzpostavljanje bližine: Večina jih je morala najprej ugotoviti, kaj je sploh bližina. Za večino je bilo pomembno obdobje celibata; tudi zasvojeni so ga najpogosteje omenjali. Pari so poudarili, da je med zdravljenjem izredno pomembna odločenost, da zdravljenje ohranjata tudi vsak zase, ne le kot par. Branje, zdravljenje, delavnice in predavanja so jim pomagali osvojiti nove spretnosti, tudi učenje jezika bližine.

Povrnitev zaupanja: Pri seksualni zasvojenosti in soodvisnosti je zaupanje izredno pomembno. Preteklost obeh partnerjev je polna zlorab in zapuščanja. Nezvestoba in izdaja sta bili del vsakodnevne prakse. Nasilno, škodljivo, hinavsko in maščevalno vedenje je bilo nekaj običajnega. Takšna preteklost v ljudeh pusti spomine na to, kaj je človek zmožen storiti ljudem, ki jih ima najraje. Mnogi so dejali, da so hvaležni, ker bolje razumejo ljudi in so med zdravljenjem pridobili sposobnost empatije. Ta izhaja iz osnovnega občutka za poštenost in se razvije pri tem, ko človek premaga zelo hudo bolečino. V zgodnjem obdobju zdravljenja v nekaterih skupinah partnerja prosijo, naj si izmenjata sliki, in sicer sliki iz otroštva, z namenom vzbuditi zavedanje, da je v vašem partnerju tudi ranljiv otrok. Težko bi bolje opisali, kolikšna bližina in ranljivost sta potrebni za to, da človek lahko spet zaupa.

Obdobje postavljanja meja je na več načinov obdobje preizkušanja trdnosti sistema. Partnerji lahko ugotavljajo, ali se bo odnos kljub vsem spremembam ohranil. Pri tem ima pomembno vlogo varnost. Včasih takšne stopnje varnosti ni možno doseči. V nekaterih primerih so težava zasvojenčevi zdrsi in recidivi, v drugih pomeni težavo dejstvo, da eden od partnerjev zavrača vključitev v program zdravljenja.

Dr. Carnes opisuje tudi pare, pri katerih sta se oba partnerja vključila v program zdravljenja, trdo delala ter nazadnje ugotovila, da njun odnos ni zdrav in da ju je zbliževala le bolezen. Nekaterih odnosov preprosto ni možno rešiti in sploh ne bi smeli obstajati. Tisti, ki v odnosu niso mogli ostati, so se kljub temu veliko naučili. Lahko so se pripravili na novo zvezo in ni jim bilo treba ponavljati stare zgodbe. Nekateri ljudje so vztrajali v odnosu, čeprav se razmere niso izboljšale. Prav pari, ki jim je uspelo, so pomembni pionirji na področju vnovičnega vzpostavljanja človekove sposobnosti za bližino. Njihove izkušnje nas navdajajo z upanjem, saj kažejo, kaj vse je možno.

Pari, ki grejo skozi obdobje določanja meja, se odločijo, da bodo ostali v zvezi in ohranili odnos. Potem vstopijo v naslednje obdobje, obdobje povezovanja, v katerem se partnerja znova zavežeta drug drugemu.

Povezovanje

Čudno je, da sem tako srečna in hvaležna za to, kako globoko smo padli zaradi te grozne bolezni. Nikomur je ne privoščim, ampak zaradi poti, ki sva jo prehodila, zdaj živiva popolnoma drugačno življenje. Prej sem bila prepričana, da je najin zakon povsem v redu.

Dr. Carnes je v raziskavi odkril, da je bila stopnja povezovanja občutno drugačna od vsega, kar se je dogajalo pred tem obdobjem. Soodvisni so proti koncu tretjega leta zdravljenja kakovost svojih odnosov ocenili kot znatno boljšo. Izboljševanje je bilo opaziti na vseh področjih, vendar je bilo izboljšanje kakovosti odnosov resnično presenetljivo. Kot kaže, gre za znak, da sta partnerja dosegla globljo raven, na kateri sta lahko hkrati par in posameznika. Obdobje preizkušanja meja se je končalo. Partnerja se počutita dovolj varno in v skladu s seboj, tako da se zdaj lahko povežeta.

Jenifer Schneider, zdravnica iz Arizone, govori o priložnostih, ki jih ponujajo izzivi, s katerimi se spopadajo pari med zdravljenjem. V svoji knjigi Preživeti bolečino prevare (Back from Betrayal) piše:

 … zdravljenje nam prinaša čudovito priložnost, da z isto osebo začnemo znova, v odnosu, ki je poln bližine, odkritosti in sporazumevanja. Skupno prebijanje skozi težave, duhovna rast, učenje sporazumevanja v jeziku programa zdravljenja in srečevanje novih prijateljev, ki so tudi vključeni v program zdravljenja – vse te skupne izkušnje lahko ustvarijo novo, močno vez, ki lahko pripomore k temu, da ustvariva boljši odnos, kot sva ga kdaj koli imela. Poleg tega sva poročena zato, ker sva tako izbrala, in ne zato, ker potrebujeva ob sebi drugo osebo, da bi se počutila cela.

Ponovno resnično skupaj

Presenetljivo je, kako velik pomen so zasvojeni pripisovali vnovični zavezi. Mnogi pari so obnovili zakonske zaobljube. Kot kaže, so čutili močno potrebo po simbolični potrditvi tega, kar se je dogajalo. Še en znak medsebojne zavezanosti je odločitev, da odnos postane najpomembnejši. Povezovanje se odraža tudi v kakovostnejšem spolnem življenju partnerjev. Napredek na področju spolnosti je potekal hkrati s krepitvijo zaupanja, seveda pa so k temu pripomogli tudi drugi dejavniki.


Vam je članek všeč?


Išči po ključnih besedah

seksualna zasvojenost , zasvojenost s seksom , partnerski odnosi , soodvisnost , nekemična zasvojenost

Povezano

Dodajte svoj komentar

Komentiranje člankov je omogočeno le prijavljenim uporabnikom.

Prijavite se v portal ali se brezplačno registrirajte.