Portal Viva za optimalno delovanje uporablja piškotke. Ali se strinjate z njihovo uporabo?


Strinjam se     Več o piškotkih »

Skrij
< >
 

 

A- A A+

Zdravljenje seksualne zasvojenosti, 1. del

Boj z zanikanjem

Jeremyjeva žena je bila sita tega, da možu ni do spolnosti, in je vztrajala, naj si poišče zdravniško pomoč. Obiskal je zdravnika, čeprav je že sam vedel, v čem je težava: zaradi pretiranega masturbiranja in uporabe pornografije mu za ženo ni ostalo nič seksualne energije. Med pregledom je Jeremy priznal, da se je »ujel« na pornografijo. Zdravnik ni našel nobenega zdravstvenega razloga za njegovo impotenco, zato ga je previdno spodbudil, naj poišče pomoč. Teden dni pozneje je šel na prvi sestanek skupine.

Stopnje zdravljenja

Vsi zasvojeni imajo svojo zgodbo, pri vseh pa nastopi trenutek, ko ne morejo več in odložijo orožje. Breme je pretežko, da bi ga lahko nosili. V zasvojenih je globoko zakoreninjen mit, da imajo vse pod nadzorom in da obvladajo stvari. Imajo občutek, da so neranljivi, da se jim ne more nič zgoditi. V svoji zasvojenosti živijo brez pravil in omejitev, ki jih morajo upoštevati drugi. Lahko tvegajo in živijo na robu, marsikdaj na način, ki ga drugi sploh ne bi preživeli.

Vprašanje na temo »Gospodar vesolja« v življenju zasvojenega privre na površje na več načinov. Stalnica je racionaliziranje, da namen opravičuje sredstva, češ da je zasvojeni nekaj posebnega, enkraten in boljši. V svoji zasvojenosti se praviloma razlikuje od drugih, ker je »iz pravega testa« ali pa ima posebno pravico oziroma potrebo, ki je drugi nimajo. Pretiravanje, zanikanje, seksualno izživljanje, težave in neobvladljivost, vse to se zgrne nad zasvojenega, ki živi na robu. Že pisci grških iger so svarili pred takim napuhom. Pogoste značilnosti tragičnih herojev so bile precenjevanje samega sebe, pretirana nadutost, postavljanje nad druge, imeli so se tako rekoč za bogove. Ignoriranje lastnih človeških omejitev je bila njihova poguba. To je tudi poguba zasvojenih. Prav zaradi prepričanja v svojo nedotakljivost zasvojeni odlašajo z odločitvijo, da bi si poiskali pomoč.

Ko dosežejo dno, točko predaje, se zasvojeni vprašajo: »Ali se to lahko spremeni? Bo moje življenje sploh kdaj boljše?« O tem so se spraševali in dvomili tudi strokovnjaki. Še nedavno so lahko zasvojenemu, ki se je bil pripravljen »predati« pred dokončnim propadom, ponujali bore malo upanja. Podobne težave, kot jih imajo zdaj zasvojeni s seksualnostjo, so imeli alkoholiki v štiridesetih in petdesetih letih prejšnjega stoletja. Zdaj imamo kakovosten sistem za pomoč alkoholikom in obsežno znanje o tem vprašanju, raziskana je vsaka stopnja zdravljenja.

Žal pa strokovnjakom za zdravljenje zasvojenih s seksualnostjo niso na voljo obsežne raziskave, podobne tistim, ki so na voljo na področju alkoholizma. Najpomembnejša naloga dr. Carnesa je bila dokazati, da so nekateri zasvojeni ozdraveli, oziroma da ne obstaja le problem, temveč tudi rešitev. Poiskati je bilo treba dovolj ljudi, ki jim je resnično uspelo spremeniti življenje in so to lahko potrdili.

Preden lahko opišemo ključne naloge, s katerimi se v procesu zdravljenja srečajo vsi zasvojeni, moramo raziskati stopnje, skozi katere so šli vsi, ki jim je uspelo. Zdravljenje ima šest stopenj.
Članek se nadaljuje »


Vam je članek všeč?


Išči po ključnih besedah

zdravljenje , zasvojenost , seks , spolnost , strokovna pomoč , seksualna zasvojenost , zasvojenost s seksom , spolni odnosi , nekemična zasvojenost

Povezano

Dodajte svoj komentar

Komentiranje člankov je omogočeno le prijavljenim uporabnikom.

Prijavite se v portal ali se brezplačno registrirajte.