Zloraba otrok je ključen vzrok za nastanek (seksualne) zasvojenosti

Zavedanje zlorabe

Pri otrocih je občutek sramu najlaže vzbuditi z zlorabo – spolno, telesno ali čustveno. Raziskava dr. Carnesa kaže, da jec zloraba otrok ključen vzrok za nastanek zasvojenosti. Strokovnjaki šele začenjajo upoštevati, da se zasvojenost začne pri ranljivih otrocih. Številni zasvojeni ljudje so potrdili, da se je njihovo neobvladljivo seksualno vedenje začelo sočasno ali kmalu po tem, ko se je začela zloraba. Izjave o prisilnem seksualnem vedenju v starosti pet ali šest let niso bile redke. Zasvojeni s seksualnostjo ne morejo spremeniti nekaterih dogodkov v svojem otroštvu, zapuščina strahu, jeze in bolečine pa jim bo pomagala, da bodo postali bolj sočutni odrasli. Zapuščina zlorabe pa ostane.

Bolečino usmerijo v seks

Raziskave možganov kažejo pri žrtvah zlorabe globoke spremembe v nevronskih poteh. Pri teh spremembah sodelujejo možganske kemikalije, ki igrajo ključno vlogo tako v nevrokemiji zasvojenosti kot tudi v biokemiji naše seksualnosti. Če vse to seštejemo, dobimo podobo zaporedja nevrokemičnega učinkovanja, ki združi genetsko dovzetnost za zasvojenosti, posttravmatsko stresno motnjo zaradi zlorabe v otroštvu in kemijo seksualnega delovanja. Spremembe, ki se pojavijo, se odražajo v družinskem okolju in širši družbi, kjer imajo skorajda uničujočo moč.

Pri žrtvah, ki so bile zlorabljene v otroštvu, lahko zaznamo veliko ponavljajočih se simptomov tudi v odraslosti. Zlorabljene osebe so se naučile jezo, bolečino in strah usmeriti v seks.

Ljubezen trde roke

Tudi če sami nismo žrtve zlorabe, lahko čutimo posledice. Ko starši zlorabijo enega od otrok, to čutijo preostali otroci. Že bivanje v takšnem okolju povečuje nezaupanje, to pa je osnovna "hrana" zasvojenosti. Včasih se zloraba skriva pod krinko "ljubezni trde roke". Zdrava ljubezen pomeni, da starši jasno in dosledno postavljajo meje, katerih prestopanje ima predvidljive in razumne posledice. Za "ljubezen trde roke" gre, če morajo otroci ugibati, kaj od njih pričakujejo. To se pogosto dogaja v družinah, kjer imajo starši občutek, da so morali kot otroci skrbeti sami zase.

Starši niso doumeli, da je izražanje ljubezni in podpore enako pomembno kot vcepljanje odgovornosti. Nekateri starši so za svoje otroke čustveno nedostopni, drugi so zlovoljni, tretji se preprosto nehajo truditi. Verjetno na otrokov občutek lastne vrednosti najslabše vplivata pretirano kritiziranje in napadanje. Otroci staršev, ki taktiko kritiziranja stopnjujejo do iskanja grešnega kozla, ali otroke krivijo za družinske težave, bodo vedno prevzeli odgovornost za vse, kar bo šlo narobe.

Drezanje v osje gnezdo?

Med razmišljanjem o dogodkih iz otroštva lahko pademo v skušnjavo, da v njih vidimo le daljno preteklost. V zgodnjem obdobju zdravljenja se zasvojeni ljudje pogosto sprašujejo o smislu "brskanja po preteklosti" oziroma "drezanja v osje gnezdo". Zmotno si predstavljajo, da je vse to zgolj preteklost. Zasvojeni živijo v drugačni realnosti; zanje imajo dogodki iz otroštva še vedno neverjetno moč. Pri nekaterih dobijo ti prizori novo moč, saj pomeni vsako seksualno izživljanje njihovo vnovično uprizoritev. Spomini so sprožilci zasvojenosti, povod za izživljanje, z njimi pa je povezan tudi sram zaradi zasvojenosti. Pravila in vloge, ki so posledica izkušenj v otroštvu, pravzaprav pogosto ostanejo nespremenjeni.

Številni zasvojeni so se prisiljeni soočiti s temeljnimi vprašanji, ki so razlog njihove ranljivosti za zasvojenosti. Ta se lahko ustavi, toda hude osebne težave, nezaupanje, zloraba in sram ostanejo. Le redki zmorejo težave rešiti sami, večina jih potrebuje terapevtsko podporo.

Eden od glavnih prispevkov gibanja Odraslih otrok alkoholikov (Adult Children of Alcoholics) je v tem, da je nazorno pokazalo, kako zasvojenost v družini otroke poškoduje do te mere, da so tudi v odraslosti disfunkcionalni.

Brisanje negativnih sporočil

K zdravljenju spadata tudi brisanje negativnih sporočil o seksualnosti ter premagovanje posledic zlorabe staršev in religioznih avtoritet. Seksualna terapevtka Margo Anand je to nalogo opisala kot "ljubeče in zavestno iskanje poti, kako vrniti seksu duha, kar pomeni spolno združitev spremeniti v most med dušo in telesom". Naša družba tej nalogi nasprotuje. Anandova pravi, da "smo pozabili, da je seksualna energija fizični izraz duhovne moči". Čeprav že stoletja vemo za moč in pomen spolnosti ter imamo za to dovolj pisanih dokazov, smo njen pomen skrčili na komaj kaj več od tratenja prostega časa. Če bi bil seks resnično samo prazna gesta, večina sramu in obsedenosti ne bi obstajala.