Portal Viva za optimalno delovanje uporablja piškotke. Ali se strinjate z njihovo uporabo?


Strinjam se     Več o piškotkih »

Skrij
< >
 

 

*** Show Paged

Seksualna zasvojenost: Soočanje s sramom


(stran 2 od 4)


Sebičen sem!

Na otrokov občutek lastne vrednosti verjetno še najslabše vplivata pretirano kritiziranje in napadanje. Starši otroke označujejo kot lene in razvajene, ti pa se nato naučijo samokritičnosti in sovraštva do sebe ter zase uporabljajo zmerljivke, denimo: "Sem sebičen (len, šibek, nediscipliniran ipd.)." Otroci staršev, ki taktiko kritiziranja stopnjujejo do iskanja grešnega kozla ali otroke krivijo za družinske težave, bodo vedno prevzeli odgovornost za vse, kar bo šlo narobe. Ljudje, ki kritizirajo svoje otroke zaradi njihovih čustev, ker jih sami težko sprejmejo ali razumejo, otroke učijo tlačenja vseh čustev.

Ne kaži svojih čustev!

Pripombe, kot je: "Ne kaži svojih čustev," otrokom sporočajo, da so zaradi čustev preveč ranljivi. Naučijo se jih potlačiti, zato pozneje ne vedo, kaj sploh čutijo ob nekaterih dogodkih v življenju. To pomanjkanje zavedanja postane luknja v strukturi njihove osebnosti. Najhujše od vsega so skrivnosti, o katerih se ne sme govoriti. Te imajo ogromno moč, posledica pa so močni občutki sramu. Otroci zanje vedo in čutijo njihov vpliv, toda starši jim pravijo: "Čemu vlačiti na dan stare težave?" Toda pri otrocih stvari, ki jih ne razumejo in niso rešene, vzbujajo strah. Skrivnosti se naučijo obdržati zase in živeti s strahom, da jih bodo odkrili. Njihov najhujši in najgloblji strah je, da jih bodo ljudje zapustili, če bodo izvedeli za njihove skrivnosti. Čustveno osiromašeno družinsko okolje smo prepoznali kot pomemben dejavnik pri nastajanju zasvojenosti.

Potlačena čustva hočejo ven

Otroci skušajo doseči nemogoče: izpolniti zahteve staršev, družine in družbe. Toda čustva, potrebe in težnje, ki so se jih naučili potlačiti, vedno znova silijo na površje. Kot jez, ki ne more več zadrževati narasle vode, ampak se zruši: nič več ne more zaustaviti procesa. To razlivanje vode imenujemo izživljanje oziroma acting out; to sprosti napetost, ublaži bolečino in občutek prikrajšanosti, ki prežema vsa življenjska področja zasvojenega. V trenutku olajšanja zasvojenega njegovo vedenje povsem vsrka, kar onemogoči njegovo zmožnost presoje, vsa pričakovanja, tako prava kot namišljena, pa izginejo. Kljub vsemu se občutek sramu skoraj nemudoma povrne, zaradi česar je zasvojeni razočaran in se počuti kot zguba. Ko izgubi nadzor nad svojim vedenjem, se začne pehati za tem, da bi ga spet vzpostavil.

To fazo zasvojenskega vedenja imenujemo acting in. Faza nadzora postane še bolj intenzivna prav zato, ker občutki, ki so posledica neuspeha, dodatno okrepijo obstoječi občutek sramu. Življenje zasvojenega upravljata dve osnovni zapovedi, ki se zdita nezdružljivi: "delati stvari prav" in "počutiti se bolje". Zasvojeni se niso naučili združiti teh dveh stvari. Nihče jim ni pokazal, kako zadovoljiti osnovne človeške potrebe in se pri tem še vedno primerno vesti.

Zloraba – ključni vzrok!

Zasvojenost je veliko bolj kompleksna kot vse oblike kompulzivnega vedenja, ker se lahko kaže v številnih oblikah, pri čemer gre še vedno za isti problem. Če poskušamo zasvojenosti razvrstiti v skupine, smo zgrešili bistvo problematike sramu. Ko govorimo o zasvojenski osebnosti, v resnici govorimo o bistvu problema sramu.
Z usmerjanjem na zgodnje izkušnje v družini razkrivamo še en pomemben dejavnik pri nastajanju zasvojenosti. Pri otrocih je občutek sramu najlaže vzbuditi z zlorabo – spolno, telesno ali čustveno.

Raziskava dr. Carnesa kaže, da je zloraba otrok ključni vzrok za nastanek zasvojenosti. Strokovnjaki šele začenjajo upoštevati, da se zasvojenost začne kazati pri ranljivih otrocih. Gershen Kaufman, ki je veliko prispeval k našemu razumevanju sramu, je pred leti pisal o povezavi med seksualnostjo in čustveno osiromašenostjo. Njegove besede pomagajo razumeti bistvo zasvojenosti s seksualnostjo, ki ga mnogi zgrešijo. Ljudje večinoma mislijo, da gre pri seksualni zasvojenosti za seks. Toda to je zgrešeno. Gre za temeljne občutke osamljenosti in zapuščenosti; zasvojeni namreč globoko v sebi verjamejo, da niso dovolj dobri.
Članek se nadaljuje »


Vam je �lanek v�e�?


Povezano

trstsdsd