Portal Viva za optimalno delovanje uporablja piškotke. Ali se strinjate z njihovo uporabo?


Strinjam se     Več o piškotkih »

Skrij
< >
 

 

*** Show Paged

Enajst vedenjskih tipov pri seksualni zasvojenosti


(stran 3 od 3)


Kaj je zdrav seks?

Pri določanju enajstih vedenjskih tipov se zastavlja vprašanje, kaj je zdrav odnos do spolnosti. Posameznik, ki odstopa od povprečja, še ni slab, to tudi ne pomeni, da je zasvojen s seksualnostjo. Šele neobvladljivo vedenje skupaj s preostalimi običajnimi znaki zasvojenosti, kot so obsedenost, nemoč in raba seksualnosti kot sredstva za zmanjševanje bolečine, kažejo na zasvojenost. Za večino vedenjskih tipov je značilnih šest lastnosti, zaradi katerih so ti ljudje še posebno ranljivi za zasvojenost.

Večinoma izkoriščajo ranljivost partnerja, ga mučijo, in sicer z nadlegovanjem ali zlorabo moči. Tako ponavljajo svojo izkušnjo iz otroštva, le da so bili takrat žrtve, zdaj pa so v vlogi napadalca. Značilno je, da tako vedenje ne vodi v intimnost in čustveno bližino. Večina zasvojenih s svojim vedenjem razčloveči ljudi in iz njih naredi seksualni objekt. Tega je laže izkoriščati, saj dopušča večje tveganje in ne prekinja zasvojenčevega seksualnega transa, ker zasvojeni ne potrebuje odziva.

Škodljivo vedenje zasvojene pogosto spravlja v obup, a ga kljub temu ponavljajo. Nezadovoljstvo deloma izvira iz pomanjkanja smisla, ki ga v brezosebnem seksualnem stiku ni, deloma pa iz dejstva, da seksualni užitek samo začasno omili bolečino, nikoli pa ne zaceli rane. Nenadzorovanemu vedenju sledi občutek sramu, ki sili v ohranjanje skrivnosti; to sta ključni prvini zasvojenosti. Seksualna zasvojenost vedno obsega izkoriščanje, nezadovoljstvo, sram in strah, iz osebe naredi seksualni objekt, manjka pa obojestranska privolitev. Zdrava spolnost skoraj vedno pomeni prav nasprotno.

Posledica vedenja ljudi, ki se vedejo po opisanih vzorcih, je posebno stanje, zelo podobno transu. Vedenje samo po sebi ni ne slabo ne napačno; čustveno nabito postane zaradi posameznikovega prepričanja. Pri ljudeh, ki se sramujejo svojega vedenja ali jih to navdaja s strahom, lahko prav to sproži njihovo erotičnost, ki jih nato požene v kompulzivno spiralo. Zasvojeni dobesedno vstopijo v stanje transa, v katerem v drugih ljudeh vidijo le seksualni objekt, sebe pa s tem še dodatno osamijo. Izčrpavajo se v svojih užitkih, medtem ko je tako stanje transa brezno brez dna − manjka namreč zadovoljstvo. Zasvojeni je v odnosu do svojega "pomirjevala" povsem nemočen. Pripravljen je kršiti vse svoje in tuje vrednote, prav tako pravice drugih, da bo le lahko nadaljeval s svojim vedenjem.
 

Ena najmočnejših zasvojenosti

Milkman in Sunderwirth sta v knjigi Craving for Ecstasy združila večino odkritij s področja nevrokemije zasvojenosti in opisala tri osnovne tipe: zasvojenosti vzburjenja, zasvojenosti zadovoljitve in zasvojenosti sanjarjenja. Avtorja razjasnita temeljno načelo zasvojenosti, ki je rezultat intenzivnega strokovnega dela iz osemdesetih let prejšnjega stoletja: različne zasvojenosti sprožijo v možganih enake kemične reakcije.

Seks je zagotovo ena od najmočnejših zasvojenosti. Nekateri ljudje, zasvojeni s seksualnostjo, se izgubljajo v sanjarjenju, drugi se ujamejo v silno vzburjenje ob nevarnosti, sramu in tveganju, tretji pa uporabljajo seks kot pomirjevalo za osebno bolečino in tesnobo. Zasvojenosti ponujajo veliko načinov za uravnavanje osebnih čustvenih stanj. Zasvojenost s seksualnostjo je bržkone najbolj prilagodljiva od vseh.


Skozi generacije …

Pri zgodnjem raziskovanju alkoholizma se je pojavilo vprašanje, ali je bolezen vprašanje vzgoje ali posameznikove narave, vprašanje genetike ali družinskega okolja? Raziskave o dednosti alkoholizma, denimo raziskave vedenja posvojenih otrok, jasno kažejo na vpliv dednostnega dejavnika. Gre za jasen dokaz prenašanja vzorcev zasvojenosti iz roda v rod. Zelo razvidno je dokumentiran tudi pomen družinskega okolja.

Dedna nagnjenost vodi k pojavu nevrokemičnega primanjkljaja, zaradi česar postane oseba še posebno ranljiva za situacijski stres in stres iz okolja. Potencialni zasvojenec lahko v boju s stresom pretirano dolgo zlorablja "spremenjeno stanje zavesti", kar lahko naposled spremeni nevrokemično ravnovesje. Nadaljnja raba "spremenjenega stanja zavesti" kot nadomestila ohranja porušeno ravnovesje, posledica pa je zasvojenost. Zasvojeni se le v "spremenjenem stanju zavesti" počuti normalno. Obrniti proces v nasprotno smer pomeni pretrpeti abstinenčno krizo, kar pa je zelo boleče.





Vam je �lanek v�e�?


Povezano

trstsdsd