Več kot polovica Slovencev pije preveč

  • petek, 06. avgust 2010
(Foto: Diana Anđelić)

Prof. prim. Marko Kolšek, dr. med., spec. splošne medicine s Katedre za družinsko medicino, o slovenski mokri kulturi

Podatki kažejo, da smo Slovenci v večini škodljivi in tvegani pivci, čeprav morda mislijo, da so njihove navade normalne. In prav tem bi morali posvetiti več pozornosti, pravi dr. Kolšek: “Če tukaj zmanjšamo pitje, preprečujemo alkoholizem.”

Ali smo Slovenci še v vrhu po porabi alkohola v primerjavi z drugimi evropskimi narodi?
Med odraslo populacijo smo precej pri vrhu, višje kot smo bili prej, ker so Francozi, Italijani in Španci v zadnjih 20 letih zmanjšali pitje alkohola v povprečju za 10 do 20 odstotkov. Francija je bila dolgo časa na prvem mestu, zdaj pa nas prehitevajo države iz bivše Sovjetske zveze. Mi ostajamo približno na isti ravni že ves čas, za nekaj odstotkov smo v dvajsetih letih pitje znižali. Težava pri nas pa je tudi neregistrirana raba alkohola. Uradni podatki izhajajo iz registrirane rabe, vemo pa, da ljudje delajo alkohol tudi sami doma. Sklepamo, da na prebivalca neregistrirana poraba v enem letu znaša okrog 5 do 8 litrov čistega alkohola. Uradna poraba iz leta 2007 govori o 9,46 litrih čistega alkohola v enem letu, pravi podatek pa dobimo, če prištejemo še 5 do 8 litrov. Da je poraba večja, kot govorijo številke o registrirani porabi, potrjuje tudi odstotek ciroz na 100.000 prebivalcev, ki je med najvišjimi v Evropi.

Slovenci smo glede pitja alkohola zelo strpna družba.
Da, strokovno rečemo, da smo mokra kultura. Za tako kulturo so značilni štirje dejavniki: velika dostopnost alkohola, običaji, ki spodbujajo pitje alkohola, pomanjkanje preventivnih programov in velika strpnost do alkohola. In to kažejo tudi podatki: več kot 50 odstotkov Slovencev pije tvegano in škodljivo. Alkoholikov je približno 10 odstotkov odrasle populacije, abstinentov je zelo malo, nekaj odstotkov, manj tveganih pivcev je dobrih 40 odstotkov, pivcev, ki pijejo tvegano ali škodljivo, pa 30 - 40 odstotkov. Prav ta zadnja skupina, ki je velika, je zaskrbljujoča. Z alkoholiki znamo delati, napotiti jih je treba na ustrezno zdravljenje. Tvegani in škodljivi pivci pa predstavljajo težavo, ker mislijo, da je njihovo pitje normalno. Vsi vedo, da je pitje alkohola v Sloveniji velik problem, a si na neki način še vedno zatiskamo oči. Tako smo na primer ena redkih držav, ki v tem pogledu še vedno nima nacionalnega programa za zmanjševanje škode.

Zakaj, mislite, da smo tako strpni?
To je del naše kulture, na tem območju so alkohol proizvajali tisočletja nazaj, izhajamo iz grško-rimske civilizacije, ki je imela med drugimi tudi bogove za vino. Kar pomeni, da je alkohol žal tudi del našega življenja.

Pijemo zato, da bi se imeli “fino”, da bi se zabavali ...
Alkohol ima kratkoročne učinke, ki jih nekateri ljudje doživljajo kot ugodne. Ljudi sprosti, saj najprej vpliva na najvišje možganske funkcije socialnega nadzora, ki so nastale najkasneje v človeškem razvoju. S socialnim nadzorom blokiramo egoizem, alkohol pa te kontrole izbriše. Ljudje postanejo glasnejši, manj upoštevajo mnenja drugih, po drugi strani pa se lažje pogovarjajo in zmanjšajo svojo bolečino. Prešeren je za alkohol lepo napisal: “Ki utopi vse skrbi, v potrtih prsih up budi.” To je včasih lahko res, saj za kratek čas odloži te negativne občutke. Bolečina, žalost in skrb so alarmi, ki nam omogočajo, da preživimo. Če jih izklopimo, je to lahko nevarno, saj je več verjetnosti za težave, nesporazume, spore in nasilje.

... ali pa spijemo kozarček vina za zdravje.
Velja, da ni organskega sistema v telesu, ki ne bi bil občutljiv na alkohol. Na srce ima lahko potencialno ugoden vpliv le za zelo omejeno skupino ljudi v zelo majhnih količinah, manj kot 10 gramov trikrat na teden, in še to le za določeno starostno skupino. Za mnoge ljudi škoda, ki jo povzroča alkohola, prevlada nad morebitno koristjo. Človek lahko za svoje srce naredi dosti več dobrega npr. z redno telesno aktivnostjo kot pa s pitjem alkohola. Zato zdravniki ne priporočamo pitja alkohola.

Kje je tista meja, ko moramo zmanjšati pitje?
Meja za malo tvegano pitje je tista količina alkohola, ki je še nekako sprejemljiva in verjetno v daljšem obdobju ne povzroči resnih težav pri zdravih odraslih ljudeh. Ta meja je po državah malenkostno različna, odvisno od tega, kolikšno stopnjo tveganja je določena država pripravljena sprejeti, ker netveganega pitja ni. Pri nas je ta meja dve enoti alkohola na dan za moške, ob tem da naj bi bil v tednu vsaj en dan, še bolje dva, brez alkohola. Za ženske pa je meja ena enota. Ob posebni priložnosti, kot je zabava, moški naj ne bi popili več kot 5 enot, ženske pa ne več kot 3 enote. Če se tega držimo, je tveganje majhno. A če spiješ 5 enot, to je pol litra vina, seveda ne smeš voziti. Za nosečnice, doječe matere in mladino, za poklicne voznike ali vse, ki delajo s stroji, je meja 0 enot oziroma nič alkohola v krvi, za ostale voznike pa je zakonska meja 0,5 g alkohola na liter krvi.
Članek se nadaljuje »


Vojko Kanič

prim. doc. dr. Vojko Kanič dr. med. spec. kardiologije, vaskularne in interne medicine

Postavi vprašanje

Vesna Kaloh

Vesna Kaloh dr. dent. spec. čeljustne in zobne ortopedije

Postavi vprašanje

Olja Repež

Olja Repež osebna stilistka (Image Consultant)

Postavi vprašanje

Vsi Viva strokovnjaki