Portal Viva za optimalno delovanje uporablja piškotke. Ali se strinjate z njihovo uporabo?


Strinjam se     Več o piškotkih »

Skrij
< >
 

 

A- A A+

Prevarana: Kako se mi je lahko zgodilo kaj takega?


(stran 2 od 4)



Zakaj sem izbrala prav njega?

Včasih se partnerji sprašujejo, kako to, da so se znašli v odnosu z zasvojenim s seksualnostjo. Raziskave kažejo, da so tako zasvojeni kot njihovi partnerji odraščali v družinskem okolju z enako dinamiko. Družba in družina že veliko prej, preden si posameznik izbere življenjskega partnerja, pomembno vplivata na to, kaj se nauči o zasvojenosti in o soodvisniškem vedenju. Na vedenje in prepričanja zasvojenih s seksualnostjo in njihovih partnerjev pomembno vplivajo izkušnje iz otroštva.

Klinične izkušnje kažejo, da se partnerji zasvojenih v odnosu z zasvojenim le redko "znajdejo" po naključju. Partnerje pri zasvojenih neustavljivo privlači čustveni kaos, ki ga doživljajo v odnosu z njimi. Partnerji zasvojenih so pogosto odraščali v družini, v kateri je bil eden od staršev (ali oba) zasvojen, največkrat z alkoholom ali s seksualnostjo. Gre za ponavljanje bolečih izkušenj iz otroštva. Kdor je odraščal v varnem in ljubečem družinskem okolju, ne bi zmogel prenesti drame, bolečine in kaosa, ki so značilni za odnose, v katerem je eden od partnerjev (ali oba) zasvojen. Morda bi nekaj časa celo vztrajal, ko pa bi spoznal, da sprememb ni in da ga tak odnos ne zadovoljuje, bi odšel in si poiskal drugega partnerja.

Kaj pa primarna družina?

Čeprav oba partnerja morda mislita, da izkušnje v njunih primarnih družinah nimajo nikakršnega vpliva na njuno izbiro in sedanjost, je resnica pogosto precej drugačna. Kar 98 odstotkov partnerjev oseb, ki so zasvojene s seksualnostjo, ima v primarni družini nekoga, ki je zasvojen. Približno dve tretjini zasvojenih in soodvisnih izhaja iz togih in čustveno odtujenih družin. Čustvena odtujenost krepi strah pred zapuščanjem in zmanjšuje zaupanje, medtem ko togost vodi v doživljanje sramu in patološke odvisnosti.

Tako si partnerja ne izberejo povsem po naključju, ampak jih privlači nekaj, kar poznajo iz primarne družine. Življenje z družinskimi člani, ki se ne obvladajo (na katerem koli področju), je obema partnerjema znano in domače. Otroci, ki odraščajo ob zasvojenem človeku, se naučijo disfunkcionalnega in neučinkovitega spopadanja z življenjem. To lahko pomeni prav zasvojenost. Soodvisni se včasih vedejo prav obsedeno ter želijo nadzirati življenje in vedenje zasvojenega. V strahu, da bodo zavrnjeni, da bodo ostali sami, nenehno iščejo partnerja, ki jim bo omogočil, da se bodo počutili bolje in ne tako, kot so se najverjetneje v primarni družini. Kljub priložnostim za resno partnersko zvezo jih nezaustavljivo privlačijo ljudje, ob katerih ponavljajo boleče izkušnje iz otroštva – in se vanje zaljubijo.

Je to konec zveze?

Pogosto vprašanje, ki si ga partnerji postavljajo ob prevari, je, ali naj ostanejo ali odidejo. Ne glede na to, ali ostaneta skupaj ali se razideta, se bolečini ne bosta mogla izogniti. Partnerji zasvojenih se morajo zavedati, da te zasvojenosti niso povzročili oni, da je ne morejo pozdraviti in da je ne morejo nadzirati! Lahko pa preverijo prepričanja, ki so jih razvili o sebi, drugih in svetu. Pomembno je razumeti, kako so se naučili navezovati odnose z drugimi ljudmi. Tako zasvojeni kot njihovi partnerji lahko spremenijo svoje življenje in prekinejo boleče vzorce iz preteklosti. Da bi se izognili ponavljanju bolečih napak, je včasih svoja prepričanja najlažje spremeniti ob pomoči terapevta.
Članek se nadaljuje »


Vam je članek všeč?


Išči po ključnih besedah

spolnost , nezvestoba , varanje , zasvojenost s seksom , zasvojenost s spolnostjo , odvisnost od seksa

Povezano

Dodajte svoj komentar

Komentiranje člankov je omogočeno le prijavljenim uporabnikom.

Prijavite se v portal ali se brezplačno registrirajte.