Portal Viva za optimalno delovanje uporablja piškotke. Ali se strinjate z njihovo uporabo?


Strinjam se     Več o piškotkih »

Skrij
< >
 

 

A- A A+

Ljubim te, a še bolj ljubim sebe

Vse, česar ti mama ni povedala o moških

Še en odhod. Še ena končana zgodba. Ljubezen, komaj prebujena, nežna in silovita obenem, srce, ki se je odprlo, se zaljubilo in ljubilo, ostaja lačno ljubezni. Ni šlo.
Poskušala sem, se trudila, dajala sebe in še več sebe. Ostajal je nem za moje poljube, moji objemi niso mogli razrahljati njegovega v krč stisnjenega egoizma. Po mesecih nebes - peklenski črv dvoma. Senca je oplazila to nadzemeljsko predajo Njemu, senca kljubovalnosti. Kot odgovor na njegovo gospodovalnost, nenasitno težnjo po spreminjanju. Kot protest proti nasilnemu vdoru v moj mali ženski svet, ki si ga je želel z enim zamahom povsem podrediti. Kot replika na njegove poduke o tem, kakšna bi morala biti, da bi mu "zares" ugajala, da bi mi "zares" pripadal, da bi me "zares" ljubil. Pogojevana ljubezen. Če boš taka, kot hočem, da si, bom tvoj. Če ne boš, če ne boš pustila, da te zmeljem in predelam, bom iz tvojega življenja naredil pekel. Pod ploho moje kritike bom povozil tvojo samozavest in iz tebe naredil projekcijo sebe.

Zakaj imajo moški v sebi vcepljeno to travmo, da si morajo podrediti žensko, jo predrugačiti, narediti nekakšen podaljšek svoje fantazme, zlomiti njeno neodvisnost in samostojnost? Prišel je v moje življenje in me po nekaj mesecih skupnega življenja hotel posedovati, obvladovati, me narediti odvisno od njega, me naučiti živeti zgolj prek njega. Ker mu to ni uspelo, ker je moja duša alergična na omejevanje in pogojevanje, na preračunljivost in taktiziranje, na dominacijo in podrejanje, na odvisnost in udinjanje tujim iluzijam, je postal nesramen, žaljiv, brutalno primitiven. Nenadoma ga je začelo motiti vse, kar sem. Moj način življenja, moje dojemanje sveta, moje fantazije in moja sanjarjenja. Ni mu bilo všeč, kaj sem danes in kar želim biti čez pet let. Ni mu bila všeč črnina mojega perila in ime mojega mačka. Drobne duhovitosti, ki se mi včasih celo posrečijo, so postale zanj cinični intelektualizem. Ni mi oprostil nobenega pogleda, ki ni bil namenjen njemu. Nobenega nasmeha, ki bi meril na kogarkoli drugega. Motiti ga je začel moj izbor cedejev in filmov.

Ljubosumen je postal na Almodovarja. Le kaj mi lahko pove Almodovar, česar mi on ne more? Celo najintimnejše položaje je vzel kot dokaz proti meni, češ da sem rada zgoraj zato, ker želim dominirati. Če me je po njegovi hrani pekla zgaga, je bil to napad nanj, še ena potrditev, kako ga organsko ne prebavljam. Na koncu bi morala spremeniti še svojo preteklost, saj ni prenesel, da sem se kdaj pa kdaj dobila na kavi s kakim moškim spominom. In kaj mi je bil pripravljen ponuditi v zameno za ta totalni izbris vsega, kar sem, kar sem bila in kar bom? Samega sebe kot središče mojega vesolja, univerzuma, v katerem ni ničesar - razen njega, ki so mu posvečene vse moje misli, vse moje dogajanje, vsak moj vdih in izdih. Generalni remont, demoliranje in rekonstrukcijo v obliki svoje prikolice. To mi je ponujal v zameno.
Članek se nadaljuje »


Vam je članek všeč?


Išči po ključnih besedah

partnerski odnosi , konec razmerja , samsko življenje , ločitev , leni marsha

Povezano

Dodajte svoj komentar

Komentiranje člankov je omogočeno le prijavljenim uporabnikom.

Prijavite se v portal ali se brezplačno registrirajte.