Portal Viva za optimalno delovanje uporablja piškotke. Ali se strinjate z njihovo uporabo?


Strinjam se     Več o piškotkih »

Skrij
< >
 

 

A- A A+

Jaz in moj mlajši moški

Vse, česar ti mama ni povedala o moških

Zjutraj me je prebudil pisk, ki je napovedal novo sms sporočilo. "Oprosti!" To je bilo vse, kar mi je imel povedati. In s tem je povedal vse. O sebi in o meni, o vezeh, ki so se v tistih nekaj mesecih stkale med nama.

On kot veliki osvajalec, ki jemlje ženske zelo na hitro in zelo na lahko, in jaz, ki mi gre njegov stil v nos, ker se imam pač za unikat in hočem biti unikatna tudi zanj. Ko je izrabil vse svoje banalne osvajalske rituale in sem ga skoraj nagnala iz stanovanja, ko je šel v velikodušnem ponujanju svojih seksualnih uslug vendarle predaleč, sem dobila tole. Oprosti!

No ja, oprostim. Med nama se niti takrat, ko sem zaprepadena ugotovila, da se mi misli sumljivo pogosto ustavljajo pri njegovi podobi in ko sem pri tem v središču telesa začutila prav živalsko privlačnost tega nemogočega moškega, ni razvila tista prava elektrika, ki se navadno razvije med dvema, ki sta si tako ali drugače usojena za ljubimca.

Prej bi rekla, da se je med nama razvila nekakšna elastika. Ko sem ga kje zagledala in sem začutila napad tistih znanih mravljincev, ki jih ženska začuti nekje sredi trebuha in si povsem brez nadzora utrejo pot od spodaj proti možganom, v središče, ki sproži posebne valove, s katerimi se zamegli razsodnost in zavest zoži v rahlo čutnost, sem takoj zatem začutila močan sunek, ki me je odbil daleč stran od njega. Že naslednji hip mu je sledil protisunek, ki me je silil naravnost v njegovo naročje. In temu sem se upirala z vsemi štirimi. V moji notranjosti je vladalo nekakšno predorkansko stanje, ko si bodoče žrtve panično iščejo kakršnokoli zavetišče pred uničujočim, smrtonosnim vrtincem, za katerega se že vnaprej ve, da bo za seboj pustil samo opustošenje in nič drugega.

Reši se, kdor se more! Kakorkoli, samo da preživiš v enem kosu. Dovoljeno je vse! In kot kak prebivalec najbolj ogroženega območja, ki mu vremenoslovec s pikolovsko natančnostjo napove dan in uro bližajoče se katastrofe, on pa z grozo ugotovi, da ima natanko pol ure časa, da zbeži, da se reši, da nese svojo kožo na varno, tako sem jaz zaprepadena spoznavala, da me je prvi val že zajel, da sem že v krempljih jasno predvidljive potopitve razuma in da moram, če se želim rešiti, za vsako ceno ...

Kaj, kaj naj naredim? Naj se zakopljem v zemljo? Preneham dihati? Zbežim? Se preselim v drugo državo? Kako naj ustavim proces zaljubljanja v moškega, v katerega ne želim biti zaljubljena? Je kaj takega sploh možno? Dr. Phil o tem še ni govoril, se pravi, da zdravila nemara sploh ni? Morda pa so druge ženske tako močne, da z obvladovanjem svojih zaljubljenih pogledov nimajo nobenih težav in na slavne psihiatre ne naslavljajo tako banalnih vprašanj, kot je "Sem samska in to nočem biti, iz svojega življenja želim pregnati moškega, ki se mi ponuja, ki pa ima tudi vse, česar nočem, in v katerega sem povrhu zaljubljena?" Seveda! Kako da se tega nisem spomnila že prej. Odgovor je preprost: zamenjaj ga z drugim, na njegovo mesto postavi drugo moško figuro in igraj naprej. Saj je ljubezen igra, ne? Transfer, bi rekel dr. Phil.

Članek se nadaljuje »


Vam je članek všeč?


Išči po ključnih besedah

ženska , moški , leni marsha , osvajanje , partnerski odnosi , mlajši partner , seksualna privlačnost , mladenič

Povezano

Dodajte svoj komentar

Komentiranje člankov je omogočeno le prijavljenim uporabnikom.

Prijavite se v portal ali se brezplačno registrirajte.