Portal Viva za optimalno delovanje uporablja piškotke. Ali se strinjate z njihovo uporabo?


Strinjam se     Več o piškotkih »

Skrij
< >
 

 

*** Show Paged

Jaz in moj mlajši moški


(stran 2 od 4)



No, rešitev se mi je ponujala kar sama od sebe. V dneh, ko sem večere preživljala tako rekoč v zaklonišču, ko sem se skrivala pred sabo in pred njim, ko nisem odgovarjala na njegove klice in nisem vračala sms sporočil, ko sem se skratka nekako evakuirala, se je nad mano zjasnilo. Nebo se je razprlo in ob pogledu na tiste prekrasne mlade modre oči se je moje prestrašeno srce zganilo. Kakšno olajšanje!

Starega mačka, ki mi je tako neustavljivo dvoril in me skušal osrečiti s trikotniško vlogo svoje ljubice, je spodrinil mladi svetlolasi angel, ki bi po letih lahko bil njegov sin. Žensko maščevanje? Kako sladko se je igrati "očete in sinove". Če bi me petdesetletnik rad naredil za ljubico, zakaj ne bi jaz njega za dedka? Pretirano hvaležno sem se odzvala na prijazno mežikanje tega mojega dvajset-in-nekaj-letnika. Verjetno od mene sploh ni hotel nič posebnega, prijateljski klepet, nekaj štosov, bolj za šalo kot zares. Ni me hotel zapeljati, ne ne, on že ni bil taaak!!

Sprva sem se počutila nekoliko nelagodno. Jaz, zrela ženska v drugi polovici tridesetih, on deset in več let mlajši ... V nekaj dneh sem preskočila nekaj generacij moških - kakšno razkošje! In zdaj sem stala pred izbiro: dobiti isto v rahlo postani ali sveži varianti? Dilema, ki bi se komu morda zdela neobstoječa, saj bi nenazadnje lahko imela kar oba, in vendar - tradicija veleva, da se odločim. Za koga? Za očeta, ob katerega pohotnosti se v meni zbudi prastara, neukrotljiva sila zemlje, ki kliče k prokreaciji, ali za sina, ki me z neomadeževano, spontano čutnostjo skorajda napolnjuje z materinskim čutom?

Najprej, kaj bodo rekli, če se prikažem s svojim, recimo temu, skoraj sinom? No, tudi v resnici bi lahko bil moj sin. Kdo bi si mislil, da leta tako hitro tečejo, če začneš zgodaj. Jasno, zgražali bi se. Nekatere ženske od zavisti in vsi moški od ogroženosti. Ni hujšega, kot če moške soočiš z njihovim lastnim protiženskim strupom: mladim mesom. Prava emancipacija žensk nima ničesar skupnega s svobodnim seksom. Prava emancipacija žensk je to, da zavrneš starega moškega in ga zamenjaš z mladim! To je natančno to, kar počnejo moški ženskam. In če se ženske želijo v resnici osvoboditi nadvlade moških, je recept kristalno jasen - staro za novo!

Večkrat sem, jasno, iz povsem antropoloških razlogov, moške, ki so mi bili zoprni, kakšne zadrte mačiste, ženskarje in podobne primerke, provocirala z njihovimi lastnimi štosi. In ker se gibljem v pretežno moškem svetu, ni bilo nič hujšega od tega, da sem nekega dne v izrazito moškem kolektivu na vrata svoje pisarne nalepila fotografijo golega moškega. Pogled nanj mi lepša dan, me dela ustvarjalno in tudi sicer bolj motivirano za delo, sem povedala direktorju, ko me je obiskal v pisarni in nekam srepo gledal na mišičasto moško telo, kakršnega seveda nikoli ne bo imel. Pa ni trajalo dolgo. Ob obisku nekih tujih partnerjev mi je bilo rečeno, naj sliko odstranim. Nalepila sem jo na notranjo stran omare, a to seveda ni bilo več isto.

Ob kakšni drugi priložnosti, ko smo sedeli na poletnem vrtu in se je mimo prizibala dolgonoga gazela, s čvrsto zadnjico in bujnim oprsjem - torej taka, kakršno se vidim samo v sanjah - in ko si moški del omizja ni mogel kaj, da ne bi sredi pogovora obnemel v srepem strmenju - če ste pozorni in če pogledate takrat moške od blizu, lahko vidite, kako se jim iz kotičkov ustnic cedi slina -, sem komaj čakala, da bi lahko prizor ponovila s kakšnim mladim levom.

In ko se je mimo nas sprehodil kak nabildan, ozkobočni dvometraš v tesno oprijetih kavbojkah, ki pri moškem tako nazorno orišejo velikost njegovega premoženja, o, takrat sem pa jaz prišla na svoj račun. Zavzeto sem začela mežikati ženskam okrog sebe, češ, poglej ga, kakšen ..., joj, si misliš, kako ...? In začuda, ženske so bile vedno pripravljene sodelovati v tej igri, kot bi šlo za nekakšno podzavestno maščevanje za vsa ponižanja, ki ga doživljajo od moških vsakič, ko se jim približa kakšna seks bomba. Ja ja, kako ozkiii boki, kakšne mišice, uh! - so se glasili komentarji ženskega dela omizja, besede, ki spravljajo moške v sveti bes. Izkušnje me učijo, da moškemu ne moreš narediti nič hujšega, kot da hvališ rit drugega moškega.

Poraziš jih tako rekoč na njihovem terenu, v njihovem lastnem domu. Ocenjevanje teles nasprotnega spola je vendar moški privilegij, kaj je zdaj to, da se baba meša v moj teritorij? Kakšna moška rit, kakšni moški boki. Od kdaj ženske gledajo moške v rit? Popolno sesutje moškega sveta, moškega ega, moške psihe. Narediš jim lahko karkoli, jim rečeš, da so kreteni, idioti, jih prekolneš podolgem in počez - a nikar jim ne omenjaj drugega moškega telesa! Telo kot objekt želje je nekaj, kar je rezervirano za moškega, ko pa je soočen z zamenjavo vlog, ko tudi moško telo postane objekt ženskega ocenjevanja, komentiranja, kritike ali poželenja, takrat je moški svet v resnici ogrožen v svojem najglobljem bistvu, takrat mu grozi sesutje in šele takrat je moško gospostvo v resnici končano. Finito. The end.

Članek se nadaljuje »


Vam je �lanek v�e�?


Povezano

trstsdsd