Kaj vse sem se naučila od svojega orgazma

Vse, česar ti mama ni povedala o moških

Kaj seks pomeni v življenju ženske? Priznati moram, da mi zdaj, ko se začenjam vzpenjati na sam vrh svoje zamotane usode, odgovor na to vprašanje sploh ne gre zlahka izpod peresa. S seksom sem začela eksperimentirati, tako kot vsi, iz gole radovednosti. Gotovo so bili v igri tudi prekipevajoči hormoni, ki so mi okrog štirinajstega leta začeli obračati pogled na nasprotni spol. Potem sem pri devetnajstih imela občutek, da vse vem, da sem doživela že vse, kar je treba, in da bom preostanek življenja životarila v čistem dolgčasu. Seveda nisem imela pojma. Pa ne o tehniki, za to sem bila precej nadarjena. Pojma nisem imela o eni in edini zares pomembni stvari: o tem, kaj lahko pri seksu pričakujem od moškega in kaj moram zahtevati. Zase.

O tem, torej, kaj seks za žensko sploh je. Preveč sem se namreč pustila zavesti množični psihozi o posteljni gimnastiki, iz katere se ustvarjajo porno predstave o tem, kakšna naj bi bila ženska, ki je v postelji "dobra". Šele veliko pozneje mi je začenjalo postajati jasno, da telovadba in mlačni občutki, za katere ne veš, ali ustrezajo učbeniški definiciji orgazma ali ne, nimajo nobene zveze. Da gre zgolj za poskus ujeti neujemljivo, opisati neopisljivo, disciplinirati divjo naravo ženske. Tisto temeljno energijo, prvobitno ženskost, brez katere ni nič zares pomembno in brez katere je zdrs v histeričnost samo še vprašanje časa.

Ženski užitek je moške že od nekdaj spravljal v negotovost, nekatere celo v slabo voljo. Pa ne mislim, da zato, ker bi nam ga ne privoščili, ampak prej za to, ker ga niso dojeli. In ga večinoma še vedno ne. Kako drugačen bi bil svet, če bi se moški v zgodovini manj ukvarjali sami s sabo. Kama sutra je značilen primer. Moški egocentrizem v svoji prvi zgodovinski upodobitvi. Takšni nazorni, s slikami. Umetnik je nalogo vzel zares. Položaj za položajem, spodaj, zgoraj, od strani, po opičje, po tigrovo, po slonovo, metuljev let ... Če odmislimo slikovitost samo po sebi, se ta cenjena knjižica bore malo ukvarja z ženskim užitkom, kot da bi to ne bila primerna tema za opis, razlago, eksperiment.

Navodila gredo v smeri, kaj in kako naj ženska dela, da bo njenemu dragemu čim prijetneje. Ne rečem, da stari Indijci niso poskrbeli tudi za svoje ženske - v primerjavi z Evropejci, ki so nam nadevali deviške pasove in nas sežigali na grmadah, so Azijci ženskam prisodili neprimerno prijetnejšo vlogo. Tempeljska prostitutka je primer enega takih kar solidnih statusov. Ali pa - v elitnejši varianti - gejša, poosebljena čaša opojnosti, namenjena, da se jo použije, narejena izključno za popolni užitek drugega. Ta neumna ideja o samoumevni ženski seksualni uslužnosti in samozatajevanju je stara več tisoč let! In kako se razodeva danes? Saj poznate znameniti psihoanalitski stavek: Ženska je ne-cela! Ko pomislim na simpozije, na katerih v detajle preobračajo to imbecilnost, ki je zacementirala odnos do ženske seksualnosti v celotnem 20. stoletju, vidim skupino impotentnih blebetačev, ki svojih žensk niso znali pripeljati - kaj do multiplega, niti do klitorialnega orgazma ne. Ki verjetno trpijo za prezgodnjim izlivom, za katerega naj bi bila kriva "ne-celost" ženske. Zakaj si niso za v posteljo raje omislili moškega? Celost bi bila popolna!

Članek se nadaljuje »